Petkov večer je na Mali sceni MGL čas, ko imajo na tapeti, se pravi, na odru, pravzaprav zvečine kar na postelji, Strašne starše Jeana Cocteauja. Delo je nastalo že davnega 1938-ega leta, ko je doživelo pogrom in ostre kritike, v glavnem svetohlinskega občinstva in tedanjih pariških gledaliških ocenjevalcev; Po teh ogorčenih odzivih so igro preselili v drugo gledališče nedaleč stran in tam so vse do II. svetovne vojne odigrali prek 300 predstav; Pri nas je bila ta komedija z lepo zaokroženo in na videz lahkotno vsebino prvič uprizorjena na Velikem odru MGL in v režiji Jožeta Tirana leta 1964. V tem vodvilu igralci ne nastopajo s pevskimi točkami, glasbe pa je, kar se za vodvil seveda spodobi, kar nekaj; Izbrala in za to predstavo jo je priredila Darja Hlavka Godina; sicer pa tokratno postavitev označujejo kot absurdno komedijo, ki jo je v prevodu Eve Mahkovic na oder postavil režiser Alen Jelen, dramaturginja pa je bila Petra Pogorevc. Za likovno podobo so poskrbeli scenografka Barbara Stupica, kostumografka Belinda Radulović in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, za zborni govor pa sta se potrudili lektorica Maja Cerar in njena asistentka Alja Cerar Mihajlović. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Petek je dan za Pohujšanje, kot ga zmore umetnik v deliriju.
|
Če je (bil) četrtek čas za odštekanega, grobega, nesramnega ali hkrati prvinskega Don Giovannia v glavnem slovenskem glasbenem gledališču, je petkov večer pripravljen na Zlodeja. Vsaj tako je bilo namenjeno vse do tiste usodne druge decembrske nedelje, ko je pod Zelenico temu svetu in Pohujšanju ušel Jernej Šugman. Po spremembi, ki se je zgodila že v pripravah na študij potem, ko je direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor v intervjuju za naš radio junija sporočila, da naj bi Zlodeja upodobil Primož Pirnat, zdaj nastopa v vlogi Župana, so se v obeh gledališčih, torej tudi v Drami, ki sta s Cankarjevim domom koproducenta te predstave seveda skupaj z režijskim in dramaturškim vodstvom postavitve odločili za Šugmana. Ob vsej tragičnosti izgube tega sijajnega mojstra odrske besede in igre tudi na televiziji in filmu, se je bilo treba poldrugi mesec pred premiero odločiti, kaj zdaj? Prvi podčrtaj, ki ga je uporabil režiser Eduard Miler na novinarski konferenci pred premiero je bil, da gre od vsega začetka za izrazito kolektivno delo, kakor ga v svojem 50-letnem gledališkem ustvarjanju še ni skusil; Vrsta razlogov je bila, da se ob praznini, ki jo je povzročila smrt Jerneja Šugmana, v ekipi Pohujšanja v dolini šentflorjanski, odločijo, da ga ne bodo skušali nadomestiti z novim članom ekipe; Zlodejevo besedilo so obdržali tako rekoč neokrnjeno, le da so ga naložili drugim likom, ker je, žal, kot pravi režiser Miler, prišlo do te obupne tragedije. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Predstavitev novosti v Pionirskem domu
|
V začetku meseca je Pionirski dom predstavil novo sezono ter druge novosti. Direktorica, gospa Viktorija Potočnik je povedala, da se veselijo tako novosti v programu, kot tudi preostalih novih pridobitev, torej Baragovo semenišče in prenovljena stavba na Komenskega 9. Vsebinsko je izpostavila predvsem projekt z naslovom Kreativna Evropa, ki ga podpira tudi Evropska unija in s katerim Pionirski dom sodeluje s profesionalnimi gledališči, ki bodo izobrazile gledališke strokovnjake, ki bodo v nadaljevanju delali neposredno v šolah oziroma v društvih in med otroci, je še dodala direktorica. Poslovno leto je bilo uspešno, saj je Festivalna dvorana že postala prepoznavna tako za družabne, kot za poslovne dogodke, a prostori Pionirskega doma ne glede na vse ostaja zvest mladini. Tudi letošnje leto poteka uspešno, raven vpisanih otrok je na ravni izpred prejšnjih let. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, MOL, Pionirski dom, Viktorija Potočnik
Don Giovanni – glorifikacija svobode in življenja: biblični spopad v Operi.
|
Četrtkov večer je večer tkanja tiste repetoarne preje, s katero v ljubljanski Operi vzdržujejo spoštljiv odnos do klasicizma – tudi z že prek 230 let popularno in hkrati vrhunsko stvaritvijo Don Giovanni. Libreto Lorenza da Ponteja z mitsko in najpogosteje napačno odslikavo bistva zgodbe o razuzdanem pokvarjencu je do te mere prevzel Wolfganga Amadeusa Mozarta, da je zazvenela mojstrovina, ki opeva moško prvinskost, notranjo svobodo, njeno brezprizivnost hkrati pa ultimativno pogubnost; Zanj in zanje, njegove ženske. No, več ali manj, kajti kateri pa vendarle uspe preživeti, kar koli to že lahko pomeni. Z volumnom odra SNG Opera in balet Ljubljana se režiser Diego de Brea srečuje prvič, z zgodbo, točneje z libretom Lorenza da Ponteja in tokratno priredbo Kaznovanega razuzdanca tudi, z liki, ki zapeljivce tipa »kazanova« pri katerih prevladujejo značaji pripisani Giacomu Casanovi ali Don Juanu in še bi se našlo nekaj literarnih junakov te vrste, pa ne; Diega de Breo sta prevzela zgodba in glasba; Obe brezčasni in hkrati dostopni in dejavni vsak trenutek, tudi danes, tukaj in zdaj. Ko se je lotil tega dela ga je prežemala izjemna odgovornost do avtorja, do glasbe in neko… Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Kronika. Visoška. Po Tavčarju. Ivanu (in Franji). Na Draminem odru z Lorencijevo ekipo.
|
Veliki oder SNG Drama Ljubljana je predzadnjo januarsko soboto pripravljen na premiero Visoške kronike, sto let znane zgodbe, ki jo je podpisal Ivan Tavčar, skupina gledaliških ustvarjalcev pod režijskijm vodstvom Jerneja Lorencija pa je pisateljevo besedilo prebrala in ga poustvarila zlegajoč tako, da so ga avtorice prispevkov v gledališkem listu podčrtovale kot sporočilo (tudi) za sodobne čase. Tako je bilo razumeti potem, ko so na novinarski predstavitvi o delu samem povedali bore malo; še tega ne, da bi zvedeli ali bomo videli tragedijo in grozo, ki čaka s čarovništvom obtoženo ali zgolj zgodovinsko pripoved o družinah z Visokega, ki se morda razplete celo bolj ljubeznivo, kot se je odločil kronist pred sto leti; Ne upamo si misliti o čem bolj romantičnem, tako še vedno zgolj ugibamo tudi o tem, da nam bo morda Lorencijevo predstavo dano vzporejati s katero od klasičnih dram; Zgodovinska besedila so zadnja leta tako rekoč avtorski izbor tega režiserja; Tudi zato nam kot vzporednice v misli silijo klasična odrska dela, kjer žrtvujejo ali se žrtvujejo ženske – recimo ruska (npr. s Karamazovi – vsaj po obsegu, Karenina po vsebini), viktorijanska (Henrik Osmi) ali antična (Medeja, morda celo Antigona). In še bi se našlo. Bila pa bi Visoška kronika brez dvoma sijajno gradivo za filmski scenarij, kar je v uvodu novinarske predstavitve omenil tudi ravnatelj Drame Igor Samobor. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Bobri se vračajo – letos že desetič
|
Letošnji Bobri se začnejo to soboto, 20.januarja. V 10 letih so zrasli v eno najpomembnejših kulturno-vzgojnih in izjemno obiskanih prireditev v Sloveniji. Tokrat si jih bo mogoče ogledati tudi v Domžalah in v Sežani ter v manjšem obsegu v Novem mestu. Samo v Ljubljani bo v 20 dneh – vse do kulturnega praznika 8. februarja – na več kot štiridesetih prizoriščih mogoče obiskati sto štiriinšestdeset dogodkov. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Bobri, festival, ljubljana
Zabavna predstavitev ponovoletnih novitet v Mladinski knjigi
|
V začetku meseca so pri Mladinski knjigi Založbi predstavili 7 knjižnih novosti za mlade. Urednica Alenka Veler je na tiskovno konferenco povabila Andreja Stoparja, Boštjana Gorenca in Mateja de Cecca. Pogovor se je začel s predstavitvijo prevoda iz Slovenščine v Kitajščino Andreja Stoparja, Bron in Sončinica, ki ga je napisal eden najpomembnejših kitajskih pisateljev za otroke Cao Wenxuan. Pižama in de Cecco sta predstavila trilogijo Šnofijeva druščina, oziroma njen tretji del, kot zadnja knjiga je bil predstavljen Gorenčev prevod Pasjega moža. Predstavljene pa so bile tudi druge knjige, ki pa ne glede na to, da jih je morala urednica mladinskega leposlovja Velerjeva, predstaviti sama, niso nič kaj manj zanimive. Nadaljujte z branjem →