Ljubljana

Takole so zapisali v Slovenskem mladinskem gledališču, potem, ko nas je v studiu Radia KAOS že obiskala Helena Grahek, gospa, ki so ji naloženi odnosi z javnostmi v tej, vse bolj slavni in na nek ganljiv način sem ter tja odrivani gledališki hiši:

»Komu je država namenjena; Kako naj bo videti; Je demokracija prava oblika vladavine; In kaj se zgodi z idejo parlamentarnega sistema, ko državi vladajo zasebni interesi? Uprizoritev se bo ukvarjala s problemom utopije, saj je neizogibno, da bi utopične ideje odražale kaj drugega kot sodobne predstave o prihodnosti; Ali natančneje: s problemom, da si iz okvira države predstavljamo kaj drugega kot državo. Ustvarjalci bodo skušali sprožiti dialog o sodobnih evropskih družbah v povezavi z umetnostjo, pri čemer bodo upoštevali tako lastne izkušnje kakor tudi svoje razumevanje del Platona, Badiouja in drugih avtorjev, ki so se ukvarjali in se ukvarjajo s tem vprašanjem. Besedilo za prvi del predstave je prispevala poljska dramatičarka Agnieszka Jakimiak. Izhajala je iz oseb, ki se pojavijo v Platonovi Državi, in jim poiskala ekvivalente iz sodobnega javnega življenja: politike, morilca, flozofa, poslovneža in umetnika. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Ljubljana

Tik pred prvomajsko praznično verigo, ko slavimo upor, delo, zmago in svobodo, no ne vsi ali pa vsaj ne vsi enako strastno, so nam na Mali sceni Mestnega gledališča Ljubljanskega premierno prikazali nekakšen kontrapunkt tem prazničnim vsebinam. Črna komedija 52-letne nemške dramatičarke Theresie Walser, ki je doslej napisala že več kot dvajset dram, se je štirih, morda petih trinožnih oblasti iz polpretekle evro-azijsko-afriške zgodovine lotila s karikiranjem značajev predsedniških žena. V igri z naslovom Taka sem kot vi, rada imam jabolka, ki ima vse značilnosti črne komedije, je preučevala osebnosti žensk, ki so nadzorovale in z zvitorepnostjo ter manipulacijo tudi kreirale politiko na Filipinih, kjer je vladala Imelda Marcos, v Tuniziji, Siriji in še nekje, tako da je lik namišljene kraljice Kartagine Leile Ben Ali, priučene frizerke in lahkoživke avtorica sestavila iz treh predsedniških žena ter trejega ženskega lika, žene predsednika Nemške demokratične republike, ki je kot ministrica za izobraževanje 26 let – vse do padca Berlinskega zidu klesala značaje zavednih državljanov. Za Honeckerja smo vedeli za njegovo Margot pa malokdo. Slovensko, predvsem mariborsko gledališko občinstvo Walserjevo pozna več ali manj samo po – tudi črni komedji – King Kongove hčerke, grozljivo absurdni kakorsmešnici iz doma za ostarele. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Ljubljana

S tremi uprizoritvenimi dogodki, če je ta oznaka sploh pravi (pojasnilni) nadomestek za ustvarjanja, ki po nekih splošnih, v glavnem laičnih kriterijih, sodijo na rob, še raje čez meje, ki zamejujejo naše morebitno razumevanje neke vrste gledališkega uprizarjanja, morda celo umetnosti, se nocoj začenja Festival performansa Ljubljana. Središče festivalskega dogajanja, katerega program se izteče v soboto, 18_maja zvečer, je Stara pošta; Zdaj že več kot uveljavjeno ustvarjalno barakarsko gledališče, že nekaj let opremljeno s tremi poštnimi, kakopak v rumeno pobarvanimi kontejnerji, kjer se dogajajo gledališki eksperimenti; No, še zdaleč ne gre zgolj za uprizoritvena raziskovanja in preskušanja ter javnega soočanja z aktualnimi vprašanji na poljih kulturnega in umetniškega ustvarjanja; Tu se dogaja gledališče, ki vse skupaj upravlja in koncipira – le dva lučaja stran, tam prek peščenega parkirišča med Navjem, Baragovim semeniščem, kjer ob študentih domujejo še Festivalna in Pionirski dom; tam je umeščeno Slovensko mladinsko gledališče. Vendar Stara pošta ni edino prizorišče tega – po nastanku in – glede na presojo ocenjevalcev z ministrstva za kulturo – zavržnega festivala, ki naj bi imel zgolj projektni značaj – tudi po načinu financiranja, ne zgolj vsebine in programa, nenavadne, sicer premišljeno strukturirane uprizoritvene domislice; Ena od uprizoritev (Desna, leva Jana Rozmana) se bo dogajala tudi na najbolj prometni ulici sredi mesta, #hatebetter Katarine Stegnar pa že poteka od prejšnjega četrtka sem, ko moremo na 19 plakatnih mestih v središču Ljubljane videti golo žensko postavo, po kateri segajo počrnele roke; Odziv, v veliki meri čezmejen tudi čezoceanski, spletni in družbenomedijski, seveda je že v dneh pred uradnim začetkom izjemen, saj obravnava diskriminacijo žensk in z upodobitvijo s črno barvo »obogatenih« belskih rok tudi protimigrantski govor. Artnakovo (The Miha Artnak) Prečkanje pa je zastavljeno kot medmrežni dogodek. Ob pravkar navedenih ustvarjalcih in performerjih avtorsko in izvajalsko sodelujejo še Katja Goričan in Nika Švab, ki se nocoj pod naslovom Ljubo doma kdor ga ima vselita v enega od kontejnerjev Nove pošte, Rok Kravanja z asociacijami na evrosongovska dogajnja in telesnost v strasteh pod naslovom Lahko ti podarim samo užitek ter posebna gostja reška umetnica Tajči Čekada pa pripravlja eko osvežitve in brezmesne potešitve. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Ljubljana

Četrtkovi večeri so od nekdaj čarboni. Ne le na prvem programu nacionalnega radia, ampak predvsem v Mestnem gledališču ljubljanskem; Tudi tokrat bo tako, ko je na velikem odru na sporedu slovenska praizvedba glasbene komedije, mjuzikla Addamsovi. Za Radio KAOS, hm, pomislili smo, kaj ko bi kaj takega kot je ta črna ljubezenska zabavljivka, v nadaljevanjih prenesli na naš spored? No, za naš program smo tokrat popravii malenkost skrajšani video zapis z novinarske konference, ki je bila dolga samo petino trajanja predstave; Pa že tu smo bili deležni dobrega odmerka zabave. Začela in končala jo je direktorica in umetniška vodja MGL gospa Barbara Hieng Samobor, prispevek sem pripravil Andrej Pengov, fotografije pa so delo Petra Giodanija, glasbo, ki jo slišite v ozadju, pa je za Addamsove pripravil maestro Laren Polič Zdravič. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Ljubljana

Mladinsko gledališče bo v manj kot desetih dneh, no vsaj načrt je tak, uprizorilo dve premieri. O prvi, ki se je zamaknila za poldrugi mesec in ki je, z nekaj malega zadržkov v drugem delu, gledališki dogodek, vreden mnogih ponovitev, tudi v zgodnjih kabarejskih urah, smo na tem programu že govorili; Drugo, ki je napovedana za ta četrtek v zgornji dvorani, pa – vsaj na podlagi slišanega na petkovi novinarski konferenci in prebranega v gledaliških gradivih – pa brez posebne zadrege postavimo prvi ob bok; Zaradi dveh pomembnih opomb: prvič, ker gre tudi v tem primeru za gledališki eksperiment in ker v besedilu mrgoli ironije ter pretanjene in tudi neposredne družbene kritike; Angažiranost, pač; Pa sodobnost tudi: In drugič, če je bil prvi motiv sto let star Brechtov tekst stkan v germanskem kulturnem okolju, torej iz časov, ki so v marsičem podobni sodobnemu trenutku, je Nikitinov tako rekoč prav od tam in v družbenem (ne osebnem, kot pri Baalu), pogledu obravnava podobna vprašnja ali če hočete nasprotja; Stvari in – ljudi. Takole (med drugim) zapišejo: »Jasno je – pretiravanje, parodija, provokacija in subverzivna igra z mejami med realnostjo in fejkom so v tekmi za politično pozornost postali izjemno uigrana sredstva populizma.« Družbene vrednote so v teh naših krajih (merjeno z evropskimi vatli) ven in ven na preskušnji in njihovi robovi vedno bolj opazno drsijo v eno smer. Nedobro. Tja kjer je rešitev najbrž samo še radikalna… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Ljubljana

Jeana Baptista Poquelina ali popularneje in bolj umetniško – Molièra in njegovega Tartuffa, se zdi, ni treba podrobneje predstavljati. Ali pač; Morda prav zaradi absolutnega in brečasnega besedila upoštevaje prevajalske in poustvarjalske podčrtaje; Prevajalec Primož Vitez, mojster (francoske) jezikovne izjemnosti, profesor za francoski jezik na ljubljanski filozofski fakulteti, jezikoslovec, dramaturg in glasbenik, je v prevodu iz leta 2015 za podnaslov uporabil eno od mnogih zelo prilegajočih se karakternih oznak tega antijunaka – po zelo pogostih hinavec in svetohlinec v prejšnjih poslovenitvah – najbrž še bolj prepričljivo in temeljito: slepar. V MGL bomo odslej gledali kraljevsko igro Tartuffe ali Slepar v kostumih, ki nas sami po sebi ne prestavijo v čas Louisa XIV, ko je bila sprva skritizirana in na festivalu pred 355-imi leti v Versaillesu tudi prepovedana; zaradi pričesk in maske, v katere so »oblekli« (in tudi slekli) nastopajoče pa se nam tri in pol stoletja kasneje pred našimi očmi dogajajo tudi nam kot zelo bližnja maketadrugegatira, teššest in morda prav kmalu tudi kot štajerskamagna ali sosednji raškiglifosfat in lendavskifracking; Premierno bodo dvajseto slovensko uprizoritev te grenkopekoče komedije uprizorili v petek, prvega sušca, v režiji mladega Tina Grabnarja z ekipo njegovih stalnih sodelavcev tako iz njemu bližnjega zvečine ali vsaj približno generacijskega ustvarjalnega zakladja pa tudi drugih, že zelo uveljavljenih gledaliških ustvarjalcev. Dramaturginja je Brina Klampfer, za likovno podobo so poskrbeli scenograf Dorian Šilec Petek in kostumografka Sara Smrajc Žnidarčič ter oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. Avtor glasbe je Mitja Vrhovnik Smrekar, lektorica Barbara Rogelj in oblikovalec zvoka Sašo Dragaš, študijsko pa je sodelovala tudi asistentka lektorice Jera Krečič. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Ljubljana