Potem, ko je pred petimi leti od dolgoletnega prvega moža Cankarjevega doma Mitje Rotovnika prevzela vodenje, je generalna direktorica Uršula Cetinski z ekipo 166 sodelavk in sodelavcev v začetku septembra pripravila Dan odprtih vrat te največje kulturno-umetniške in kongresne ustanove v državi. Ob njej jo vodijo še tri dame, kar v teh modernih časih ni v ničemer presenetljivo. Morda z eno izjemo v tehničnem sektorju: Štiri ženske, vsaka zase preskušena in uveljavljena mojstrica v njeni stroki, poklicni specialnosti, to delo opravljajo naravnost ekscelentno, skrbno in odmevno – kljub temu, da se je omenjena menjava vodstva zgodila v gospodarsko in družbeno ne prav prijaznih časih. Prav v teh dneh naša sogovornica vstopa v drugi mandat na mestu generalne direktorice hiše, ki jo sicer dobro pozna, saj je preden je prevzela vodenje Slovenskega mladinskega gledališča, od koder je prišla v Cankarjev dom, prav tu že osem let skrbela za gledališki program; Tudi zato smo več pozornosti v pričujočem pogovoru namenili oblikovanju in izvajanju programa, sijajnim programskim domislicam in odmevnosti med publiko, v množici obiskovalcev najrazličnejših predstav, koncertov, festivalov in drugih kulturno-umetniških dogodkov pa tudi bolj komercialnih in zabavnih prireditev, sejmov in kongresov; Nedavna predstavitev nove programske sezone je sovpadala s štirideseto obletnico ustanove, ki za svoje delo potrebuje med 10 in 11 milijonov evrov na leto; V pogovoru, ki se je v studiu Radia KAOS odvil na zadnji septembrski dan, smo se sicer gmotnim podrobnostim izognili, saj so bile dokaj natančno pojasnjene v njenem nastopu desetega septembra, kar je mogoče preveriti tudi na našem portalu prek povezave https://www.radiokaos.info/prispevki/cankarjev-dom-v-novi-40-sezoni-bistvo-se-zgodi-znotraj/. Če je v podobnih ustanovah drugod po svetu oblikovanje programov in sporedov po navadi naloženo zunanjim sodelavcem, strokovnjakom, je v »Cankarju« to drugače. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Šeligova besedila so (zgolj) motiv za Izobčenke. V Mali drami.
|
Izobčenke, avtorski projekt za katerega so se ustvarjalci oprli na štiri dramska in dve literarni besedili Rudija Šeliga, pričajo o nas, so v SNG Drama Ljubljana zapisali v gradivih za to predstavo na odru Male Drame. Pravzaprav, podčrtujejo, da razpirajo tiste naše mikrokosmose, ki jih lahko poimenujemo dušni prostori; Kar pa je prostor duše, je tudi prostor rituala, predvsem gledališkega; Šeliga fascinira magija v gledališču in ta uprizoritev je, vsaj do trenukta, ko gledalec, občinstvo v njej še ne sodeluje in če se sklicujemo samo na sestanku z novinarji povedano in po vpogledih v gledališki list, res neke vrste čarovnija; Kar je pravzaprav prirojena lastnost gledališča; Dobrega uprizarjanja vsakdanjih in zgodovinskih resnic in iluzij. Predstava Izobčenke pa se zdi – vsaj pred ogledom je tak vtis – še bolj mistična, skrivnostna. Morda se v prihodnje pol ure utegnete tudi sami prepričati, da je temu (morda) tako. Se kar splača. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Saloma – slovo od poletja za novo sezono. Slavnostno & dramatično.
|
Predzadnjo septembrsko soboto, ko se dan kasneje poletje tudi uradno in dokončno umika jeseni, so se v SNG Drama Ljubljana odločili uprizoriti Irca Osscarja Wildea grozljivko ultimativne ljubezni Saloma, menda napisane v zamahu enega samega dneva, v francoščini, v Parizu, davnega leta 1891. V njegovi aristokratski in kolonialistično dekadentni državi ali kar koli je Anglija takrat bila, je bilo prepovedano prikazovanje bibličnih likov, zato so jo, čeravno predrugačeno, uprizarjali le na privat-partijih; Kajti – tudi ta strast, ne le ženska in ne zgolj telesna ali globje ljubezenska, tudi sla, potreba po vladanju, oblasti in moči je iskala utemeljitve, razloge in povode v svetopisemskih sporočilih; Zveni, kot v večini nabožnih zgodb, s katerimi človeštvo utemeljuje svoja dogmatska ravnanja ali v mnogih klasičnih, večnih umetniških pripovedih in prikazih, zelo domače, nam in našemu času blizu. Avtorica priredbe in dramaturginja ljubljanske Salome Žanina Mirčevska se v eseju v gledališkem listu, še enem sijajnem izdelku glavnega slovenskega teatra, ki ga je naslovila Sedem Salominih motivov za obglavljenje preroka, sprašuje natančno o tem – o podobnosti med takratnim in današnjim svetom; Takrat, pravi, je bil svet na križišču različnih ideologij in religij; Bil je razpet med duhovnostjo in čutnostjo, pa kljub temu enoten v pohlepu kot osrednji značilnosti Rimskega cesarstva; Večina je živela v pomanjkanju; Ljudstva so čutila potrebo po nečem drugačnem, nečem novem, potrebovala so »kažipot«. Verjela so, da se bliža čas apokalipse, razodetja in prihod Odrešenika; Je danes kaj drugače? Nekaj odgovorov tudi na ta vprašanja nam je v priložnostnem intervjuju takoj po novinarski predstavitvi te premiere, ki pravzarav šele tretja uprizoritev Salome na tem odru – prva je bila pred 114, druga pa pred stotimi leti na odru tokratne slavnostne otvoritve nove Dramine sezone – ponudil režiser Eduard Miler. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Predstavitev slikanic pri Mladinski knjigi
|
Nekaj dni nazaj so pri Mladinski knjigi izdali sedem novih slikanic. Predstavljene so bile Drevo, Nala, Nagajivi škratki, Pridite, pomlad je tu, Obisk, Špelca in Pametna psička Sonja. Najprej so predstavili knjigo Drevo, slikanico, ki jo je narisala Polona Lovšin, besedilo slikanice pa je istoimenska pesem Tomaža Pengova
Tiskovno konferenco je vodila urednica Irena Matko Lukan, ki je razložila, da bi bilo letos 70 let Pengovovega rojstva in da so v Mladinski knjigi sklenili da se mu poklonijo na način, da objavijo kakšno njegovo pesem in tako njegova besedila približajo tudi najmlajšim. Likovni urednik Pavle Učakar je razložil, da se je pri odločitvi, kdo bo slikanico ilustriral, takoj odločil za Polono Lovšin, saj to besedilo pušča ogromen prostor za ustvarjanje. Avtorica slikanic Lovšin pa je povedala, da je neštetokrat poslušala to in tudi druge pesmi pokojnega kantavtorja, da bi se čim bolj vživela v zgodbo, ki jo je risala. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Cankarjev dom v novi, 40. sezoni: Bistvo se zgodi znotraj
|
Cankarjev dom vstopa v jubilejno, 40. sezono; predstavili so jo pred tednom dni v – kakor se dvorana na notranjem mostovžu tik nad glavnim vhodom v palačo tega največjega kulturnega hrama pri nas in njegovo Veliko sprejemno dvorano poslej imenuje – prenovljeni Stekleni dvorani Lili Novy. Doslej se je ta dvorana opremljena kot neke vrste knjižnica in čitalnica, imenovala Dvorana Lili Novy, poslej so ji dodali še oznako Steklena, kajti dobila je podobo, kot si jo je zamislil arhitekt Cankarjevega doma, prof. Edvard Ravnikar. Generalna direktorica CD Uršula Cetinski je na novinarski konferenci pred tednom dni predstavila vse glavne poudarke kulturno-umetniškega in kongresnega programa in uvodoma podčrtala, da je prireditve in dogodke v minulih 39 sezonah obiskalo 16 milijonov ljudi. Njena dobrodošlica je veljala predstavnikom sedme sile, ljudem iz Ministrstva RS za kulturo, ki je ustanovitelj Cankarjevega doma in Mestne občine Ljubljana ter ljudem iz vodstev podjetij, ki so najpomembnejši podporniki in pokrovitelji kulturno-umetniškega programa, saj se, kot so zapisali v sloganu te sezone in kar je bila rdeča nit sicer celodnevne torkove predstavitve, bistvo zgodi znotraj. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
V Portorožu je vse nared za začetek 22. Festivala slovenskega filma
|
Na letošnjem Festival slovenskega filma, ki bo potekal v Portorožu od torka, 17. do nedelje, 22. septembra 2019, se bo, kot zagotavljajo njegovi pripravljalci, zgodil izbor najboljšega iz nacionalne kinematografije, s čimer želijo spodbujati kakovostno domačo produkcijo ter intenzivnejše in pestrejše sodelovanje in vključevanje slovenskega filma v mednarodno okolje. Letošnji festival se bo odvijal na petih mikrolokacijah, projekcije pa bodo na dveh, pravzaprav treh prizoriščih – v Avditoriju Portorož, tokrat že drugič tudi v kinu Monfort, kjer je bilo nekdaj Drogino skladišče soli, zdaj pa je preurejeno v razstavišče in kinodvorano, nagrajeni filmi pa bodo po koncu festivala na ogled tudi v ljubljanskem Kinu Komuna, in sicer od torka, 24. septembra, do vključno sobote, 28. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Festival slovenskega filma, film, FSF, Jelka Strgel, Portorož
Hetorodoks dr. Franja Štiblarja na začetku preglednega programa 22.FSF v Portorožu
|
V torek se v Portorožu začenja 22_Festival slovenskega filma, z vsem kar sodi zraven; Organizatorji, ki jih vodi Jelka Stergel so ga pripravili v štirih programskih sklopih, katerih središče je seveda filmski program, razdeljen na tekmovalni in pregledni del, potem pa so tu še pogovori z ustvarjalci in strokovni program ter seveda dve žiriji, ki bosta skupaj podelili enaindvajset nagrad. Festival se bo odvijal na ali v petih prizoriščih, od tega sta najpomembnejši že klasična lokacija – portoroški Avditorij in odslej tudi Razstavišče Monfort, nekdanje skladišče soli; In prav tam bo Pregledni program festivala v torek popoldne, na prvi festivalski dan, odprl dokumentarni celovečerec, 74-minutni Hetorodoks, film prof_dr_Franja Štiblarja, ki je glavni nastopajoči, pobudnik ideje in zasnove, producent ter avtor in izvajalec glasbe v tem filmu. Scenarist in režiser je Aljaž Bastič, direktor fotografije pa Dejan Ulaga, če za to našo rabo omenimo le najpomembnejše avtorje. Film je nastal v nedrju TV dokumentarnega programa produkcijske hiše Fixmedia. V filmu prof. dr. Franjo Štiblar razmišlja o slovenskem gospodarstvu in družbi. Nadaljujte z branjem →