Prispevki

Festival Spider, festival radikalnih teles, je začel plesti svojo mrežo leta 2010 v Ljubljani na pobudo umetnika Mateja Kejžarja, da bi ta divja telesa ne le zbrali na enem mestu, marveč jih tudi prepletli in jim odprli možnost intenzivnega kritičnega obravnavanja kompleksnega kulturnopolitičnega ozračja, družbenih trenj in paradoksov, sodobnih tabujev in najbolj perečih tem – skozi umetniški izraz, seveda. Na Festivalu Spider se javnost sooči z nekonvencionalnimi pristopi in diskurzi, z antihegemonističnimi ugovori in predlogi boljšega, z novimi, hibridnimi žanri, s plesno umetnostjo, ki v glavnem toku le malokdaj dobi svoj čas na javnem odru; Festival Spider nastane, ko se srečajo sile raznolikih posameznic in posameznikov pod okriljem Pekinpaha, umetniško vodstvo pa je v rokah lokalnih umetnic in umetnikov s širokim, a preciznim razgledom po marginalnih (to je, marginaliziranih), podzemnih in progresivnih umetniških tokovih tako v lokalnem kot v globalnem prostoru. Z drugimi besedami: Festival Spider je festival v službi umetnosti; je prostor umetnosti, v katerem se preko kritičnega giba razgali tisto, kar tako ali drugače moti benevolenten potek vsakdanjega življenja; tisto, kar ni lahko, je pa nujno, so še zapisali organizatorji v katalogu letošnjega festivala. Glavno prizorišče je Plečnikovo letno gledališče za Tivolskim gradom, če bo vreme slabo, mokro ali premrzlo, bodo vsi dogodki predvideni za Plečnikovo letno gledališče za Tivolskim gradom, izvedeni v Mestu oblikovanja to je nekdanja stavba tiskarne Mladinska knjiga na Dunajski 123, na Mestnem trgu 2 pa je pripravljeno Pritličje, ki so ga na spletni strani festivala sicer napačno uzemljevidili, Božidar, ki je menda pripravil hektolitre okrepčil pa sicer domuje na Vilharjevi cesti 11, kar je prazprav klet Mladinskega gledališča; Ne gre pa prezreti niti Kluba rečnih kapitanov na Opekarski 1, pod prulskim mostom. Zakaj že (ne)? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Nekaj dni nazaj so pri Mladinski knjigi praznovali osemdesetletnici dveh ustvarjalk knjig za otroke. Jelka Reichman in Svetlana Makarovič sta legendarni imeni, tako med sedaj že odraslo, pa tudi tisto malo manj odraslo generacijo in ni dvoma, da tudi že med tisto, ki jo prevzemanje odgovornosti še čaka. Za ta prav poseben jubilej so izdali knjigo Strašni volk izpod peresa Svetlane Makarovič in z ilustracijami Jelke Reichman. Jekla Reichman glede Strašnega volka, besedila Svetlane Makarovič razložila, da je pričela izdelovati ilustracije za besedilo tako, da Makarovičeva ni vedela za to, saj se je Reichmanova bala njene reakcije. Ilustratorka pa se je odločila, da naredi ilustracije po besedilu zato, ker jo le-to izjemno nagovorilo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

V ponedeljek je Festival Ljubljana predstavil spored za tekoči teden torej, med drugim so predstavili tudi koncert Vlada Kreslina, koncert Orkestra Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga, ki ga od leta 1988 vodi Valerij Girgijev ter Traviato Guseppeja Verdija, ki jo bo na letošnjem festivalu predstavil Teatro Regio iz Torina, ki kot eno najpomembnejših italijanskih gledališč uživa velik Mednarodni ugled. Udeležence konference sta uvodoma pozdravila direktor Festivala Ljubljana, gospod Darko Brlek ter italijanski ambasador v Ljubljani, njegova ekscelenca Paolo Trichilo. Veleposlanik se je najprej zahvalil direktorju Festivala Ljubljana Darku Brleku in vsem prisotnim in nato izrazil prepričanje, da bo zasebna Traviate to opero opisala bolje kot on ter zato raje poudaril, da je mesec avgust za italijansko kulturo zahteven mesec ter ugotovil, da trenutno z italijansko glasbo primerno pokrivajo dogajanje v Sloveniji. V Nadaljevanju je Paola Giunti, predstavnica za medije Teatra iz Torina, povedala, da je njihovo gledališče ustanovljeno leta 1740 ter da s ponosom predstavljajo Traviato. Poudarila je, da kultura povezuje in presega meje in da so veseli, da so v Sloveniji. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Pred približno tednom dni je Mladinska knjiga založba v Trubarjevem antikvariatu predstavila monografijo leta, Leonardo – Genij – 500 let. Veličastna monografija opisuje podrobno ne le življenje nadvse radovednega umetnika, ampak tudi življenje vsakega od njegovih umetniških del. Vendar Leonardov genij je bil širokega duha in monografija seveda izpostavlja tudi vse ostalo, s čemer se je Leonardo ukvarjal – od mehanike, biologije (skoraj medicine), do fizike. Tiskovno konference je vodila Nina Žitko Pucer, ki se je pogovarjala z Ireno Trenc – Frelih, prevajalko in dr. Igorjem Škamperletom, ki je prispeval kratek predgovor k slovenski izdaji. Izzivi pri prevajanju knjige Fabia Scalettija, predvsem pa študije specialista za Leonarda, doktorja Martina Kempa, profesorja na Oxfordski univerzi, ki jo monografija vsebuje, so bili prvo vprašanje urednice Mladinske knjige. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Po daljšem premoru smo se ob prvem avgustovskem Mlaju znova prebili na tokrat dobro varovano dvorišče, kjer je še ne tako davno nazaj – če nam dve leti in nekaj čez ne pomeni kaj več kot poltretje leto izgubljenega časa – kraljevala živahna ustvarjalnost udov KUDa dr_France Prešeren. Ob vsej ustvarjalnosti in prerobati kakofoniji v medsebojnih in zunanjih komunikacijah jim je uspelo pridelati kar nekaj neporavnanih obveznosti, kar so poslovno domiselni in nepremičninsko spretni – doslej že dodobra udomačeni – Ukrajinski Kozaki, kot se je imenovala njihova nekdanja glasbena skupina, sicer poslovnežev iz podjetja Don-Sol, uspeli preoblikovati v Center slovanskih kultur, tudi z imenom našega največjega pesnika; Zgodba v formalnem smislu še ni končana, saj prejšnji Kudovci trdijo, da so jih »ta-novi« opetnajstili, »ta-novi« pa terjajo poplačila za dejanske in morda tudi domnevne dolgove in izgubo; Zato se vzajemno… ne vzajemno – medsebojno tožarijo; Način, kako zbrati dovolj cvenka, da bi bil izhod zmagovalen za obe strani je morda prav odločitev, da se ne opusti odmevnih – zvečine glabenih – nastopov v za kaj takega tradicionalnem festivalskem avgustu. To bi bila, če bi še vedno imeli Trnfest, že 28_njegova različica, tako pa je bila lanska 27_zadnja, letos pa imajo prav tam, po Prešernovo – v kraju nesrečnega imena, prvo izvedbo TŕNOVfesta; Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, ko je nastopil prvi avgustovski mlaj (še eden nas bo »osvetlil« prav ob koncu TŕNOVfesta), so nas v domačo glasbeno sceno uvedli gospod Šalehar in njegovi častilci ljubezni: Hamo & Tribute 2 Love (Nekateri to zadnjo besedo napišejo z minuskulo; Zakaj že? Če ne drugega, izpade šlampasto). Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Zakaj sploh pripravljajo program že zdaj za leto 2021, se pravi za sezono po tej, s katero začenjajo to jesen, ko pa ni gotovo, da bo tole sploh še stalo? Mislim, da bo še stalo, pove Igor Samobor v tej oddaji, ki je bila posneta že sredi junija, pa tudi, če stavba Drame takrat ne bi bila uporabna, morajo program pripravit; Če ne zaradi drugega, zaradi načina financiranja, ki je zamejeno s tekočim letom, sezone pa so oblikovane od septembra do julija; Nova sezona bo sezona ljubezni; Za ponazoritev tega vsebinskega podčrtaja so izbrali misel Arthurja Rimbauda, ki je pred skoraj stoletjem in pol izjavil, da če hoče imeti ljubezen prihodnost, jo je treba na novo izumiti;

Naslov sezone je torej Ljubezen; Zakaj že? Ravnatelj odgovarja: Po zgledu na poezijo gre tudi tu za zbirko gledaliških predstav; Ljubezen v njenih mnogoterih različnostih; na primer tudi kot nasprotje strahu, ki je prevladujoče čustvo sedanjega časa, ko tudi zaradi strahu branimo človeštvo in s tem nadaljevanje vrste. In ljubezen je tudi orodje. Ja, pove Samobor, pravzaprav je edina, ki bi lahko uravnotežila, omejila, izničila, premagala strah… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Kot zadnja premiera v letošnji sezoni Mestnega gledališča Ljubljanskega na mali sceni je bila predstavljena dramamedija Ize Mlakar, Izkoristi in zavrzi me – drama o najstnikih, ki na nek način, še najbolj podobno tistemu turističnemu, sprejmejo in vzamejo vse od posameznika, ki naj bi bil njihov prijatelj in ga potem zavržejo. Besedilo je nastalo v okviru projekta Mestnega gledališča Ljubljanskega Rezidenčno avtorstvo, režiser je Gregor Gruden. Ustvarjanje besedila pa je potekalo kar stresno, saj se je njegova avtorica prvič znašla v poziciji, ko ni pisala po lastnem vzgibu. Vesela pa je bila sodelovanja z Gregorjem Grudnom. Gregor Gruden, sicer član igralskega ansambla MGL se je tokrat preizkusil prvič kot režiser. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki