Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem

Naša sogovornika v tej prvi oddaji iz niza Kaj ima Noordung opraviti s Črmljem sta prof. dr. Dušan Petrač, fizik, znanstvenik, še nedolgo tega raziskovalec pri ameriški vesoljski agenciji NASA, in dr. Sandi Sitar, umetnostni zgodovinar, novinar, urednik, pisatelj, samostojni raziskovalec. Kar nekaj stvari, morda več znanstvenih kot umetniški, vendar tudi takih, je, ki ju povezujejo. V prvi polovici oddaje bomo predvajali telefonski pogovora, ki smo posneli tik, preden se je dr. Petrač iz domače Krope namenil nazaj v ZDA.

Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj.



















Dušan Petrač, danes čil in energije pol, 77-letnik je bil višji znanstveni sodelavec Jet Propulsion Laboratory na tehnološkem inštitutu v Pasadeni, Kalifornija, ZDA. Kot fizik, specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju, je upravljal temeljne in uporabne raziskave predvesem za potrebe civilne vesoljske agencije NASA. Že od leta 1973 neposredno in kot boste slišali, tudi še danes, sodeluje pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju, pri poskusih z raketami, z vesoljskimi taksijem in umetnimi sateliti.

Kot šesti otrok v delavski kroparski družini, kot tamkajšnji osnovnošolec in nekaj mesecev tudi šolar v partizanski šol in kasneje dijak kranjske gimnazije, kjer je maturiral leta 1951, je bil tudi prvi slovenski kandidat za pravega astronavta. Leta 1956 je diplomiral iz fizike, potem, ko je bil v letih letu 1957 – 63 bil profesor na gimnaziji v Kranju, pa ga je poklicna pot odnesla čez lužo. Z odličnim znanjem, pridobljenim med študijem matematike in fizike na ljubljanski univerzi se je hitro uveljavil v tamkajšnjem raziskovalnem okolju.

foto: Slovenia News, NASA


Naš drugi današnji sogovornik, dr. Sandi Sitar, človek, ki najbrž na tem svetu ne bi imel kaj pametnega početi, če ne bi tudi on “notr padu” – v znanost, njeno zgodovino, predvsem pa tudi v vrhunsko, lahko bi rekli, literature posebnega žanra. Kot avtor pripovednih dela se odlikuje s smislom za besedno igro in domiselno zgodbo. V mlajših letih pisal leposlovje, nato pa se je usmeril v t. i. stvarno literaturo, zlasti s področja zgodovine znanosti, umetnosti in tehnike. Kot del kulturne zgodovine ga zanimajo tudi ezoterična področja (astrologija, alkimija, prostozidarstvo itn.).
Žanrsko prevladujejo s teh področij v književnosti sintetična in biografska dela, v periodiki pa je Sitar avtor doslej še nepreštetega, a vsekakor velikega števila objav, ki povezujejo zgodovinske dogodke s sedanjimi in so namenjene zlasti popularizaciji ustvarjalnih osebnosti in področij. Piše tudi za radio (tu je dobil vrsto nagrad za otroške in odrasle radijske igre), televizijo in film

Šestnajstega junija letos je bila na Cape Canaveralu na Floridi napovedana izstelitev space shuttla oziroma vesoljskega taksija. Zaradi napake na hidravličnem elementu, ki uravnava dotok vodika, je bila izstrelitev preklicana. Naša ekipa kljub temu ni bila razočarana. Namesto izstrelitve smo posneli pogovor z glasbenikom Richardom Cheesom, ki si je pred svojim nastopom v bližnjem orlandu prav tako nameraval ogledati izstrelitev

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *