Bo gospodarska kriza rešitev za Brilejevo?

Spoštovani!

Ljubljanski mestni svet bo danes ponovno odločal o prostorskem odloku za območje Dravelj, ki – med drugim – ureja tudi gradnjo treh blokov na vogalu Brilejeve in Regentove ceste. Zgodba je že znana, tam naj bi stale tri stolpnice, ki naj bi bile prvotno visoke kar enaindvajset nadstropij, kar je še enkrat več kot so visoki bloki v Dravljah. No, potem, ko so se tamkajšnji prebivalci organizirali v (še eno) civilno iniciativo, je po seriji silovitih izmenjav verbalnega ognja prišlo do znižanja stolpnic za nekaj nadstropij, a tamkajšnjih prebivalcev to ni zadovoljilo.

Težava je dvojna. Najprej gre za dejstvo, da je pred šestimi leti tista konkretna parcela po vrsti čudnih naključij, ki to niso bila, za majhen denar pristala v zasebnih rokah. Po drugi strani pa se vse skupaj dogaja v soseski, kjer težav že tako ali tako ne manjka. Zato so prebivalci – verjetno celo upravičeno – najprej zahtevali rešitev obstoječih problemov.

Brilejeva namreč trpi za akutnim pomanjkanjem parkirnih mest. Ne zato, ker teh mest ne bi bilo dovolj – vsaj ne po normativih, ki so bili v veljavi v času gradnje Dravelj. Problem je v tem, da veliko parkirnih mest zasedejo obiskovalci tamkajšnje trgovine in starši, ki vozijo otroke v vrtec. Poleg tega so tam še famozna zamrežena parkirišča pod ploščadjo. Civilna iniciativa trdi, da so parkirišča last uporabnikov, saj so jih plačali kot del skupnih prostorov, medtem ko naj bi bila močno načeta ploščad nad parkirišči last in odgovornost mesta.

Po drugi strani pa se župan Janković retorično sprašuje, kako je možno, da so uporabniki parkirišč tudi njihovi lastniki, če parkirišč pod ploščadjo ni dovolj za vse, ter dodaja, da je bilo časa za pogovor več kot dovolj in da gre pri pozivih za kompromis, ki se pojavljajo v zadnjih tednih, zgolj za nabiranje poceni političnih točk.

Roko na srce, se zdi pobuda Mihe Jazbinška in Aleša Kardelja, da se namesto stolpnic zgradijo trije domovi s 450 posteljami, vabljiv kompromis. A če je verjetni županu Jankoviću, več kot 150 postelj na eni lokaciji ne more biti. Bolj povedno je to, da civilna iniciativa ne nasprotuje tovrstni gradnji. To pa je kar precejšen odmik od kategoričnega zavračanja kakršnekoli gradnje, kar smo poslušali še pred mesecem dni, ko je vodja civilne iniciative Matjaž Špat nastopil pred mestnim svetom. Nadaljevanje je znano. Opozicija se združi v obstrukciji, županova lista ne zmore zagotoviti sklepčnosti in seja je prekinjena. Župan Janković pa razdražen, a zavedajoč se absolutne večine v mestnem svetu napove, da bo pač glasovanje opravil mesec dni kasneje, se pravi danes.

Glasovi o županovi oblastni aroganci so na tej točki morda celo upravičeni, konec koncev, če gre celotna opozicija iz dvorane, nekaj ne more biti v redu. A časa za kompromis je bilo kar nekaj, vendar pa je civilna iniciativa vztrajala, da kompromis sploh ni mogoč in kategorično zavračala vsakršne posege na Brilejevi – vsaj dokler se ne odpravijo dosedanje težave.

Pri tem pa so bili popolnoma slepi za spremembe, ki jih v Dravljah napovedujeta strateški in izvedbeni prostorski načrt. Svet četrtne skupnosti Dravlje se je v zadnjem letu in pol ukvarjal skoraj izključno z Brilejevo (kar je menda povzročilo kar nekaj nejevolje v Podutiku, ki prav tako spada v to četrtno skupnost) in tudi ko sta župan in njegova ekipa predstavljala prostorski načrt, je vse skupaj nasedlo točno tam. Kot da nikogar ne zanima, da bo samo samo čez cesto, vzporedno z Brilejevo tekla obvozna železnica, da bo malo višje obrat za predelavo bioloških odpadkov in da so posledično trije bloki še najmanjša infrastrukturna težava, s katero bodo soočene Dravlje.

A tako kot pri večini ostalih civilnih iniciativ v Ljubljani tudi na Brilejevi pridemo do tega, da je srž problema pravzaprav promet, ki pa se sam od sebe nikakor ne bo uredil. Novih parkirnih mest na Brilejevi brez novogradenj ne bo. Ploščad se ne bo uredila dokler se ne uredi njeno lastništvo in določi parcelacija, predvsem pa, dokler ne bo za to zagotovljenega denarja. Tudi ta pa naj bi prišel v obliki komunalnega prispevka za novogradnje.

A če smo malo cinični – glede na to, da so gradbišča po Ljubljani večinoma zastala – je verjetno še najbolje, da mestni svet predlagani odlok sprejme v predlagani obliki. Verjetno je ni gradbene firme, ki bi se v naslednjih nekaj letih lotila novega gradbenega projekta. Tako bo gospodarska kriza na Briljevi še nekaj časa ohranjala razgled, pomanjkanje parkirnih mest in uničeno ploščad. In bo vse tako, ko je bilo. Kaže, da bo zaenkrat edina žrtev enotnost v mestnem odboru Zares, kjer so nekateri člani verjetno malo razdvojeni med pripadnostjo stranki, ki gradnji nasprotuje in pripadnostjo listi Zorana Jankovića, na kateri so bili izvoljeni v mestni svet.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

Leave a Reply

Your email address will not be published.