Družinski zakonik: pasti kompromisov

Spoštovani! Kot vse kaže, bo vladajoča koalicija pri predlogu družinskega zakonika predlagala kompromisno rešitev, ki naj bi vendarle omogočila, da se obravnava zakonika na pristojnem parlamentarnem delovnem telesu premakne z mrtve točke. Težava je v tem, da kompromis v tej debati vsaj ena od strani razume kot totalen poraz druge.

Parlamentarni odbor za družino se namreč je mukoma prebija skozi besedilo zakona in po več kot letu dni obravnave so od tristo treh členov člani odbora uspeli opraviti razpravo o nič več in nič manj kot – treh (s številko: 3) členih. Že samo to dejstvo dokazuje, da so nasprotniki zakona le-tega sprejeli na nož, pa nam zgodb o homofobiji in ostalih vrstah nestrpnosti, ki jih je sprožil predlog zakonika, sploh ni treba pogrevati

S tega vidika je poskus kompromisa po eni strani razumljiv. Če bi koalicija vztrajala pri besedilu zakona ne bi prišli daleč, saj je opozicija podžgana s strani skupine okoli Aleša Primca, ki se pri stopnjevanju pritiska na poslance očitno zgleduje po ameriških republikanskih organizacijah in ki je pri rušenju predloga zakonika očitno sposoben iti preko meja spodobnega in testirati skrajne meje demokratičnosti.

A po drugi strani se zdi, da opozicija in skupine pritiska Primčevega tipa ne bodo zadovoljne z ničemer drugim kot s popolno zmago, vsaj na področju pravice do posvojitve in definicije družine. In ravno tu se stvari zalomijo. Po poročanju medijev so v največji vladni stranki očitno pripravljeni popustiti pri porokah istospolnih parov in pravicah do posvojitve, medtem ko naj bi definicija družine ostala takšna, kot jo je v osnovi predlagala koalicija.

Bolj ali manj jasno je, v katerem tiču grmi zajec. Širši opredelitvi zakonske zvez in pravici do posvojitve nasprotuje predvsem Slovenska ljudska stranka, ki Aleša Primca uporablja ko prenašalca tistih radikalnih stališč, ki jih vodstvo stranke že zaradi lepšega ne sme izreči (kar ne pomeni, da se z njimi ne strinja). Širši opredelitvi družine pa nasprotujejo predvsem v SDS in zdi se, da je koalicija, podobno kot v primeru pokojninske reforme začela koketirati z SLS kot z manjšim zlom.

A to se kaj hitro lahko izkaže kot slaba računica. Ne zgolj zato, ker za razliko od pokojninske reforme družinski zakonik nima »neposredne menjalne vrednosti«, se pravi, se ne da njegovih rezultatov prikazati v vsem razumljivih evrih, pač pa tudi zato, ker je polje družine v Sloveniji tradicionalno bojišče naprednega in konservativnega. A tisto, kar je pri celi zadevi najbolj pomembno je to, da delitev med naprednim in konservativnim polom še zdaleč ni enaka delitvi med levim in desnim polom.

In ravno tu se skriva največja past, ki lahko pogoltne novi družinski zakonik. Večkrat se je namreč zazdelo, da podpora vladnemu predlogu, predvsem iz vrst največje vladne stranke ni tako zelo brezpogojna in vseobsegajoča, kot je nasprotovanje predlogu iz vrst opozicije. Da bi, po domače rečeno, marsikomu na levici odleglo, če se mu ne bi bilo treba več ukvarjati z družinskim zakonikom in bi svojo naprednost razglašal zgolj na načelni ravni.

Že samo dejstvo, da je politika eno širitev (zakonske zveze in pravice do posvojitve) pripravljena žrtvovati v prid druge širitve (definicije družine) pušča grenak priokus. A v današnjem času, ko pred cinizmom ni varno nič in nihče in ko poznamo ceno vsega in vrednost maločesa, se temu verjetno ni mogoče izogniti. Če pa komu v koaliciji prišlo na misel, da bi ožil tudi predlagano definicijo družine, potem pa je bolje vreči puško v koruzo in začeti znova, saj tako oskubljen zakonik praktično ne bi imel več smisla.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc