Državotvornost enkrat na deset let

Spoštovani! Če smo malenkost zlobni, lahko zapišemo, da Slovenska ljudska stranka takole, enkrat na deset let, potegne resnično državotvorno potezo, ki nekako omili vse njene zgode in nezgode za pet let nazaj in pet let naprej. SLS kot ena prvih, če ne prav prva opozicijska stranka (takrat sicer pod imenom Slovenska kmečka zveza) je bila ključna pri uvajanju demokracije na tej strani Alp, takrat z legendarnim vzklikom Ivana Omana, češ da gredo na volitve zato, da zmagajo.

Minilo je deset let in SLS se je pojavljala v raznih vladnih kombinacijah, se celo pod patronatom vedno bolj močnega Janeza Janše združevala s takratnimi krščanskimi demokrati in v končni fazi leta 2000 zrušila Drnovškovo vlado, katere del je bila ter na Gregorčičevo za šest mesecev ustoličila Andreja Bajuka in Janeza Janšo. A tisto poletje je bilo resnično dolgo in vroče, saj se je praktično iz nič pojavila ustavna kriza, katere bistvo je bilo, ali ima Slovenija veljavni volilni sistem. Da bi odpravil vse dvome in zagotovil izvedbo volitev, je Državni zbor takrat z dvotretjinsko večino volilni sistem zapisal v ustavo, ključne glasove pa je – v nasprotju z zahtevami Janeza Janše – prispevala prav SLS.

In nekaj podobnega se je zgodilo tudi letos, ko je minilo deset let od tistega (skorajda) usodnega poletja. SLS je v nasprotju s politiko Janeza Janše in njegove SDS, ki sta praktično zahtevala blokovsko enotnost pri nasprotovanju reformi, slednjo podprla in tako verjetno rešila kožo premieru Pahorju, hkrati pa omogočila, da bo pokojninska blagajna solventna vsaj še deset let.

Pri tem seveda ne kaže spregledati, da je bilo za takšno solistično akcijo SLS potrebnih več vzgibov. Prvič, dejstvo, da je SLS vedno bolj postajala satelit Janševe SDS in kot taka postajala vedno manj prepoznavna. Drugič, pokojninska reforma kmete, ki so primarna volilna populacija SLS, kar dobro obravnava. In tretjič, v stranki so morali biti prepričani, da je reforma, če že ne dobra, pa vsaj nujna in neizbežna. Skratka, gre za učinkovit miks partikularnih interesov neke stranke in interesov države na splošno

Dejstvo, da reforme ni podprl vladni DeSUS kaže, da so pri Erjavčevih naredili podoben izračun, a prišli do drugačnega rezultata. Ta, kot kažejo anekete, ni izostal

A ta DeSUSov izlet v solo vode bi znal imeti širše posledice kot zgolj nekoliko nenavadne meritve javnomnenjskih raziskav. Pahorjeva vlada je podporo za pokojninsko reformo poiskala pri desno-sredinski SLS ter se tako tudi sama prestavila nekoliko bolj proti centru. Resda samo po sebi to še ne pomeni kakšnega tektonskega premika v trenutni konstelaciji slovenske politike, a nakazuje možnost, da lahko do njega pride.

Morda bomo res na novo državotvorno potezo SLS čakali naslednjih deset let, a prav hitro jih lahko dočakamo v vladi in zdi se, da je bilo glasovanje prejšnji teden tudi sporočilo Karlu Erjavcu, da lahko vlada reforme izpelje tudi brez njega. Jih pa ne bo, kot kaže, mogla speljati brez referenduma. A to je že druga zgodba

Kdo ve, morda pa bo res konec svetas.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *