Edini pravilen rezultat

Spoštovani! Postopek, pravijo, je božja mast demokracije. In v obdobju, ko imamo vlado, ki opravlja zgolj tekoče posle (čeprav je tudi sama v dvomih, kaj tekoči posli pravzaprav so) je prav postopek edino zagotovilo, da stvari ne bodo ušle iz rok in da država (kaj država, domovina!) ne zgrmi v prepad politične in ustavne megle, v kateri bi si lahko kak navdušenec nad rokohitrskimi rešitvami privoščil tudi kakšen udarec pod pas.

Prav zato, da se preveč vroče glave lahko sproti hladijo, je postopek iskanja novega mandatarja ali razpustitve parlamenta, ki sledi padcu vlade, raztegnjen vsaj na teden dni. Pa čeprav se zdi, da je izid postopka vnaprej znan. Praktično vse parlamentarne stranke se zavzemajo za čimprejšnji razpis volitev. Če je temu res tako, potem je panika odveč. Je pa res, da prav pride.

Ena takšnih potez, ki ne prispevajo k umirjanju situacije je tudi današnje “špricanje” posveta pri predsedniku republike s strani Slovenske demokratske stranke. Res je, udeležba na posvetu ni zapovedana. A pravično bi bilo in spodobilo bi se, da bi stranka, ki že mesece dolgo trdi, da je država v vseh možnih vrstah krize, zmogla vsaj toliko spoštovanja do institucije predsednika države ter demokratičnega koncepta zavor in ravnovesij, da bi se njeni predstavniki pri šefu republike vsaj oglasili na kavi.

A ker na Erjavčevi ta hip uraduje njim neljubi Danilo Türk, so ga raje označili za soodgovornega za sedanje stanje. Resnici na ljubo je treba povedati, da je podobne seanse pri šefu države SDS v zadnjem času bolj ali manj dosledno ignorirala. Pri tem ne kaže pozabiti, da je bila prav izvolitev Danila Türka leta 2007 eden največjih udarcev takratni Janševi vladi, a verjetno gre vzroke iskati dlje od zgolj osebnih zamer.

Ignoriranje predsednika republike ni nič več in nič manj kot zanikanje njegove legitimne vloge v političnem procesu. Šef države ima po ustavi relativno omejena pooblastila, a nekaj jih vendarle ima. Stranka verjetnega bodočega mandatarja to dejstvo gladko preskoči in Türka mirno obtoži, da je sokriv za zmedo na liniji vlada-parlament. Kar je seveda popoln nonsens, glede na to, da je parlament tisti, ki bodisi podpre bodisi zruši vlado. Še več. Taisti predsednik Türk bo – tako kažejo ankete – čez par mesecev mandat za sestavo nove vlade podelil prav vodji stranke, ki mu zdaj odreka legitimnost v političnem procesu.

Pri tovrstnih postopkih je končni izid pogosto vnaprej znan. Tudi pretekli torek se je že zgodaj dopoldne vedelo, da Pahorjeva vlada ne bo preživela, pa so poslanci kljub vsemu sejali dobrih osem ur, da so jo zrušili. A izid tiste tekme je bil v prid Janševim. Za izid tekme, ki poteka danes, obstaja teoretična možnost, da bi bil drugačen, kot vsi pričakujejo. Zato tudi toliko nervoze in sejanja panike.

A čas za paniko je šele takrat, ko je za nekoga pravilen samo en rezultat, ne glede na to, da je tekma potekala po pravilih.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc