Naključij ni, so samo sovražniki

Spoštovani!

Šef, eden od likov v legendarnem stripu Alan Ford je vsake toliko povedal, da je prestar, da bi verjel v naključja. Kdo ve, kaj bi imel Šef povedati o trenutnem položaju v Sloveniji. V hipu, ko vlada doseže najnižjo stopnjo podpore – katerekoli vlade in jo ko tepejo tako z leve, kot – hm – z leve, se najprej zgodi akcija Čista lopata, nato pa še akcija Odpadna kovina.

beertycoon.jpg

Če smo ob Čisti lopati morda še verjeli, da gre za srečno naključje – zmuzljivost gradbenega lobija kot celote je legendarna, povezanost in teflonske značilnosti Ivana Zidarja pa mejijo že na mitologijo – pa je ob aretaciji Draga Snežiča bolj ali manj jasno, da gre za dobro tempirano serijo akcij, ki naj bi pokazale, da trenutno vladajoče strukture niso pozabile na boj proti korupciji. Konec koncev so jih obljube o nekorumpirani Sloveniji pripeljale na oblast.

Dobro, bodimo pošteni in priznajmo, da za boj proti korupciji ni nikoli prepozno in da ni razloga, da korupcije v volilnem letu ne bi preganjali tako odločno kot v ostalih treh letih mandata. Vendar pa je bilo o preganjanju korupcije v preteklih treh letih bolj malo slišati, bilo pa je vloženo veliko truda, da bi ukinili edino protikorupcijsko telo, ki ga ta država premore. Hkrati je bolj ali manj očitno, da je v tokratnih akcijah država (konkretno: policija in tožilstvo) veliko stavila tudi na medijsko podobo. Ivan Zidar, ki stopa iz kible je najverjetnejši kandidat za sliko leta, v Mariboru pa so šli še korak dlje in so Rada Snežiča pričakali tik pred novinarsko konferenco in tako zagotovili najboljše fotografije in prispevke v najbolj udarnih terminih.

Policija in tožilstvo sta seveda s tem na mah ustvarila vtis kompetentnosti in drznosti, saj je vse skupaj zgledalo tako kot v filmu – manjkali so samo še specialci. V javnosti pa se je seveda takoj pojavila teza, da so obtoženi krivi. Seveda – če so obtožene sprehajali pred kamerami kot trofeje, potem pač morajo biti krivi, kajne? Nekaj v tem smislu je govoril tudi šef vlade, ki sicer zanika, da bi bil vnaprej obveščen o teh akcijah, a v isti sapi zagotavlja, da bodo davkoplačevalci na ta račun prihranili desetine milijonov evrov. Od kje premieru te informacije? Vse skupaj močno smrdi po nabirki predvolilnih točk.

Zakaj? Predvsem zato, ker ni niti najmanjše možnosti, da se postopek proti obtoženim zaključi pred volitvami, kar zagotavlja, da bo boj proti korupciji ena od bolj pomembnih predvolilnih tem, hkrati pa odpira dve enako dobri možnosti: Kajti, če bodo obtoženi oproščeni in bo zdajšnja pozicija postala opozicija, potem bomo priča žolčnim izpadom o podkupljivosti levice in njeni povezanosti s kapitalom. Če pa bodo slučajno obsojeni, potem bo opozicija skakala od jeze, češ da si levica lasti njeno delo. V vsakem primeru pa ne bo nihče govoril o neodvisnosti pravosodnih organov, katere polna usta imajo zdajšnji oblastniki.

Drugi razlog, ki navaja na to, da je za rokohitrskim lovljenjem domnevnih gospodarskih barab politika, pa so tarče. Predvsem Rado Snežič je vse preblizu pivovarne Laško, da se ne bi zdelo, da ima ta – očitno široko zasnovana – akcija čisto konkretnega cilja, ki sliši na ime Boško Šrot. Spomnimo, že po aretacijah gradbincev se je Boško Šrot – ki se je sicer medijev izogibal – postavil pred kamere in premieru sporočil, da se ga ne boji. Sporočilo, ki se je morda takrat zdelo nekoliko odveč, je svojo vrednost dobilo z aretacijo Rada Snežiča, ki je bil donedavnega član nadzornega sveta Centra Naložb, ki je skupaj z družbo Kolonel in Infond Holdingom v središču pozornosti pri menedžerskem odkupu Pivovarne Laško.

Skratka, preveč naključij na kupu. Oziroma, kot je zapel Jani Kovačič: naključij ni, so samo sovražniki. Kdo ve, morda pa bo res konec sveta

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

[coolplayer]
mms://217.72.76.71/KAOSOD/prispevki/20080303_komentar.wma
[/coolplayer]

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *