Nazorsko uravnotežena matematika

Spoštovani!

SDSovo miniranje hrvaškega vstopa v zvezo NATO je dokončen dokaz, da stranka, ki se je rada pohvalila, da je takorekoč lastnoročno vodila Evropsko Unijo, dejansko ne vidi dlje od lastnega nosu in da je njena glavna naloga v opoziciji branjenje lika in dela predsednika Janše.

Vse ponudbe o povezovanju in sodelovanju opozicije in pozicije se razblinijo takrat, ko se iluzije o fenomenalnem vodenju države med leti 2004 in 2008 soočijo z realnostjo. Računsko sodišče je ugotovilo, da leta 2007 ni bilo presežka, SDS pa v plane v jok in na drevo, ter koalicijo obtoži ideoloških delitev. Kar seveda poraja vprašanje, ali je v SDSovi galaksiji matematika drugačna in je seštevek ena in ena kaj drugega kot dve.

No, če imajo v največji opozicijski stranki težave z matematiko za drugi razred ljudske šole, potem imajo v koaliciji težave z zaporedji. Kar je sicer gimnazijska snov, pa vendarle. Janšev manever bi kaj lahko izzvenel v prazno, če bi predsednik državnega zbora Pavle Gantar dnevni red zasedanja zastavil tako, da bi o hrvaškem članstvu v NATO glasovali pred glasovanjem o zaključnem računu.

A Janševe težave z aritmetiko imajo tudi pozitivne posledice. Od četrtka končno vemo, kdo je v koaliciji in kdo v opoziciji in miniranje seje je koalicijo – kot vse kaže – utrdilo. Premier Pahor je silno razočaran, ostale stranke koalicije pa so – na čelu s šefom Zaresa Golobičem – v Janševi splošni smeri izbruhale neverjetne količine ognja.

In ko človek opazuje, kako Boruta Pahorja mineva kronična združevalnost, se nehote vpraša, ali ni bil to morda namen celotne vaje. Glede na to, da so v Zares že do sedaj dobivali pikice ob Pahorjevem odkritem dvorjenju Janši, morda ni neverjeten scenarij, da sta Golobič in Gantar Janši pravzaprav nastavila past, v katero se je slednji padel kolikor je dolg in širok. Da je bila, skratka, Gantarjeva nerodnost pri sestavljanju dnevnega reda namerna. Konec koncev Gantar v parlamentu ni od včeraj in so mu parlamentarni triki bolj ali manj jasni. Morda v prid tej tezi govori tudi neverjetna podpora, ki jo je Pahorju konec tedna izrekel Golobič. Tako zelo ga ni podprl niti takrat, ko so izbirali mandatarja.

A bolj verjetno je šlo za sosledje dogodkov, ki je spet enkrat razgalilo slovensko politiko. Medtem želi desnica za nazaj spreminjati zgodovino, se levica neslavno opoteka od projekta do projekta in namesto bleščeče predstave dobimo kolobocijo, katere izkupiček je večinoma sprejemljiv, vendar pa je izvedba daleč od obljubljane.

Tako bo tudi tokrat. Parlament bo sicer potrdil hrvaški vstop v NATO, vendar pa bo Janša dosegel svoje, ko bo parlament potrdil zaključni račun za leto 2007 v katerem bo – v nasprotju z izračuni Računskega sodišča – pisalo, da je imela tistega leta Slovenija presežek. Včasih so se levi in desni delili po številu kosti, ki so jih našteli v slovenski zemlji. Zdaj se kregajo pri številu evrov, ki so ostali (ali pa tudi ne) v državni blagajni. Naslednji korak je verjetno ustanovitev zasebne matematične fakultete, kjer bodo poučevali »nazorsko uravnoteženo matematiko«.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published.