Pi*ke, okna in izklapljanje mikrofona
|
Spoštovani! Vesoljna Slovenija se je zadnje dni ukvarjala z vprašanji biologije in fizike. Zgodbo poznate: Prvak SNS Zmago Jelinčič je poslancu Zares Tadeju Slapniku zagrozil, da ga bo mahnil po saj-veste-čem, Slapnik pa mu je vrnil milo za žajfo in mu zagrozil z defenestracijo.
A medtem, ko smo patološko uživali v tej zadnji bizarki slovenskega parlamenta in – več kot upravičeno – ugotavljali, da se Slapnik in Jelinčič obnašata kot triletna mulca, je skoraj neopažena ostala neka druga podrobnost: da je poslanec SLS Franc Pukšič Slapniku, potem, ko je ta hotel na začetku seje izvesti manever zaslišanja predsednika komisije Grimsa, izklopil mikrofon.
Za kaj gre: zadnje čase je moderno, da se delo bolj, hm, vročih preiskovalnih komisij ovira tako, da se predsednike komisij pokliče kot priče pred njihovo lastno komisijo. Prijem ni nov in je popularen tako na levi, kot na desni. A to, kar si je privoščil Franc Pukšič je mnogo hujše kot grožnje s telesnim neudobjem, ki sta si jih izmenjala Jelinčič in Slapnik
Ne glede na to, ali je bil Slapnikov poskus ponovnega obglavljenja komisije primeren ali ne (koalicijski poslanci so pred časom na ta isti način zamenjali prvega predsednika komisije Zvonka Černača) je Pukšičevo izklapljanje mikrofona – če se izognemo zadnje čase zelo popularnim primerjavam z avtokratskimi režimi v Sredozemlju – podobno banditski demokraciji, kjer neželenega govorca tako ali drugače odstranijo izza mikrofona, nato pa se delajo, kot da ni bilo nasprotnega mnenja.
Parlamentarni postopek in nastop, se pravi, govor, sta edini orodji, ki sta na voljo poslancem. Če je izmenjava žaljivk med poslancema Zares in SNS nedostojna in žaljiva tako za parlament kot za volivce, ki so ju poslali na začasno delo na Šubičevo, pa si je Pukšič privoščil kršitev par excellence, saj je kolegu poslancu z izklopom mikrofona odrekel možnost nastopa.
Jelinčič in Slapnik sta se osramotila, to je jasno. Slednji se je že opravičil, za prvega bo čudno, če se bo. Pukšič pa je kolega poslanca ponižal, saj je fizično določil, kdo lahko govori in kdo ne. Že kadar predsedujoči poslancu vzame besedo, morajo za to obstajati poslovniški razlogi, ko pa – tako kot Pukšič – to stori član komisije, se stvari nevarno bližajo razsulu. Kajti, če temu poslancu SLS res ni jasno, da je zgolj eden od devetdesetih enakih ljudi na Šubičevi, potem je najbrž bolje, da vrne mandat.
A verjetno bo prej konec sveta.
Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.