Referendum o malem delu in granitnih kockah
|
Spoštovani! Ljudsko odločanje o zakonu o malem delu, ki nas čaka čez šest dni, bo še eden v vrsti slovenskih referendumov dvomljive uporabnosti in visoke napetosti in ki ga – če bi v tej državi kdorkoli imel količkaj sramu, osebne integritete in zdravega razuma – sploh ne bi smelo biti. Nasprotniki zakona o malem delu so izgubili vso legitimnost v trenutku, ko je 19. maja lani na parlament padla prva granitna kocka. A danes se vsi, tako zagovorniki kot nasprotniki (da večine medijev sploh ne omenjamo) delajo, kot da se lanski izgredi niso zgodili.
Za osvežitev spomina: že sama najava zakona (ki takrat sploh še ni bil spisan) je študentsko in dijaško organizacijo spodbudila k pripravi demonstracij, ki so se izrodile v vandalizem in razbijaštvo, pri čemer mularija bolj ali manj pojma ni imela, zakaj pravzaprav protestirajo. Vse skupaj je bilo podobno tematskemu žuru z malo bolj »resnimi« rekviziti na koncu katerega so se udeleženci za spomin – se pravi za Facebook – slikali pred policijsko barikado.
Onstran zdravega razuma je tudi stališče sindikatov, ki nasprotnikom zakona držijo štango, kot se reče. Če kaj, potem je študentsko delo, kot ga poznamo danes, cokla pri pridobivanju prve zaposlitve. Že če odmislimo, da naj bi študentje študirali in ne delali, smo danes priča položaju, kjer študentje preko napotnice delajo kot poceni delovna sila, brez pokojninskega zavarovanja, ne da bi jim tekla delovna doba, zdravstveno zavarovanje pa itak plača država.
Tudi politični nasprotniki zakona so malenkost hecni z neutrudnim ponavljanjem, da bo zakon o malem delu ustvaril generacijo mezdnih delavcev. Če kaj, potem danes velja, da lahko študentsko delovno silo delodajalci danes izkoristijo za praktično vse. Pri tem pa imajo od vsega skupaj še najmanj študenti, čeprav se jim zdi, da imajo veliko. Streznitev seveda pride potem, ko se status študenta hočeš-nočeš izteče in je treba v službo. Takrat pa v jok in na drevo.
Zakon o malem delu najbrž res ni idealen. A če bi v nedeljo doživel potrditev, potem bomo morda v tej državi vendarle naredili dva majhna a pomembna koraka: na eni strani k prebijanju blokade pri iskanju prve zaposlitve in na drugi strani k malo bolj vzdržnemu pokojninskemu sistemu. Zakon sam po sebi tega ne bo rešil, je pa nujni (a ne zadostni) pogoj za kaj takega.A tega ne vidijo – oziroma nočejo videti – ne študentske organizacije, ne sindikati. Lastniki študentskih servisov pa bodo še naprej šteli denarčke od provizij.
Kdo ve, morda pa bo res konec sveta
Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc