Tematski žur
|
Spoštovani! Predsednik parlamenta Pavle Gantar se moti. Sredino razgrajanje mularije pred parlamentom ni bil navaden vandalizem. Niti ni to bilo razbijaštvo ali navijaški huliganizem. A hkrati to ni bil odraz finančne in gospodarske krize, v kateri tiči država in ki zaenkrat ne kaže znakov popuščanja. Še najmanj pa je bil to izliv gneva mlade generacije, ki bi za sproščanje svoje jeze ne imela drugih ventilov. To, kar smo videli v sredo, 19. maja 2010 je bil tematski žur.
V preteklih dneh se je analiz, ocen in razlag nabralo vsaj za povprečno seminarsko nalogo. Brali, videli in slišali smo vse. Od tega, kako nehvaležna mularija razbija tisto, kar so jim njihovi starši pustili, do tega, kako je država mlado generacijo pustila na cedilu in kako ji ne pusti odrasti. Oboje je seveda res a ne eno, ne drugo nima popolnoma nobene zveze s tem, da je par tisoč od sonca in piva ranjenih dijakov vpilo »malo vas je, pičkice«, vsake toliko dodalo »kdor ne skače, ni Sloven’c« in navdušeno zavpilo, vsakič ko je par deset najbolj zavzetih v parlament in policijo zmetalo praktično vse rekvizite, ki sta jih nudila Trg republike in Maxijeva ploščad.
Mladi v tej državi imajo cel kup težav. Od tega, da si ne morejo kupiti stanovanj, kar vodi v podaljšano bivanje v mama-hotelih, ali kot temu radi rečejo sociologi, v »LAT fazo« (living apart together – živeti ločeno življenje v istem gospodinjstvu), do tega da ne morejo do služb (kaj šele spodobno plačanih služb), kar spet vodi v podaljšano šolanje, kar spet vodi v mama-hotel in spet v podaljšano šolanje in tako v začaran krog. To je resna težava.
Po drugi strani je tu vprašanje politične participacije. Dijaki in študentje politično delujejo skozi Študentsko in dijaško organizacijo. »Odrasla« politika se ukvarja predvsem s prvo, ki je institucionalno tako zelo močna, da dejansko predstavlja državo v državi, kjer se pretakajo stotine milijonov evrov in kjer se bodoči funkcionarji igrajo v peskovniku. Kdorkoli je na faksu doživel farso, ki se ji reče študentske volitve, ve, o čem gre beseda. Z udeležbo, katere skromnih odstotkov se ne bi sramovali niti legendarni slovenski referendumi o »iskanju rude in izgubljanju časa«, če uporabimo znani štos iz stripa o Alanu Fordu, se redno obnavlja kadrovski bazen, ki trdi, da govori v imenu štidentov.
Katja Šoba, aktualna predsednica tega bazenčka, ki od preteklega tedna dalje hočeš- nočeš spominja na mlako, je v sredo s svojimi nastopi povedala več, kot se zdi na prvi pogled. Nastop na Prešernovem trgu, ki je – priznajmo – vseboval tudi določeno mero erotičnega naboja, je začinila s krikom, češ da »so oni imeli seks, droge, in rokenrol, mi pa imamo malo delo«. Učinek ni izostal, s hormoni nabito središče Ljubljane je zarjulo in visoko dvignilo pesti ter kozarce. Nadaljevanje na Šubičevi poznamo.
A Šoba je pozabila ključni moment »seksa, drog in rokenrola«. Spolnost, gandža in Rolling Stones so bili politična izjava generacije, ki ji njeni starši niso pustili do besede. Leto ’68 (in še kakšno leto kasneje) so zakuhali mladi, ki so imeli izdelana politična stališča in so hoteli sodelovati pri političnih odločitvah. Generacija, ki je kamenjala parlament, pa političnih stališč nima in jih ne želi imeti. Povedano z jezikom ulice: enostavno se jim jebe. Važno je le, da je žur dober.
In tu pridemo do zadnjega momenta sredinih demonstracij. Bežanje od odgovornosti. Tudi to je del zgoraj opisane zgodbe. Tako, kot za škodo na vikendu po resnično dobrem žuru ni nikoli »nihče odgovoren«, tako tudi za štalo, ki se je zgodila na Šubičevi ni »nihče odgovoren«. Pa pri tem niti ne gre za finančno odgovornost. Glede na količino šuškov, s katerimi razpolaga študentska organizacija, plačilo stroškov popravila ne bi smel biti problem. Gre za čisto moralno odgovornost nekoga, ki mu je vse skupaj ušlo izpod nadzora. Če predsednica študentske organizacije ni sposobna stopiti pred kamere in se posuti s pepelom, več pove o njej kot o tistih, ki so v parlament in policiste metali kocke.
Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?
Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc