Prelet in Mefisto, Cesar in roža, Pesmarica prvih besed in Aleksandrinke
|
Ko smo začeli današnjo oddajo Umetnost KAOSa, so v ljubljanski Drami predstavljali repertoar za prihajajočo gledališko sezono. Namreč – danes je menda zadnji dan, ko lahko ravnatelj Ivo Ban še nastopi kot prvi mož te glavne gledališke inštitucije v državi. Ta sočasnost pomembnih dogodkov, tamle nekaj lučajev proč od našega studia in naše oddaje, nam je seveda narekovala, da damo prednost našemu ustvarjanju – Umetnosti na in – v KAOSu. Če bodo obljube in dogovori vzdržali, se bomo že v prihodnji oddaji o prihodnji sezoni pogovarjali s – takrat verjetno že nekdanjim – ravnateljem SNG Drama Ljubljana. Danes pa imamo prijetno priložnost, da bomo gledališki repertoar razkrivali in luščili z nekaj manj zajetnega, vendar drzno zastavljenega programskega načrta Slovenskega mladinskega gledališča za sezono 2011/2012. Naša sogovornica v Generatorju bo Uršula Cetinski, direktorica in umetniška vodja tega gledališča. V Izostritvah se bomo, upamo vsaj, pogovorili za lavreatoma letošnje Desetnice, književnikoma Milanom Deklevo in Bino Štampe Žmavc. Zakaj smo v napovedi, kljub bontonu, dali prednost gospodu, ne gospe? Ker nas bo prvi obiskal v studiu, z drugo pa se bomo, če bo vse po sreči, pogovarjali prek telefona. Spogledovali pa se bomo z Aleksandrinkami. Natančneje: s scenaristom in režiserjem televizijskega dokumentarca, ki bo sredi junija tudi uradno predstavljen javnosti, Metodom Pevcem.
Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj.
 |
 |
 |
|
Tokratni Generator začenjamo s štirimi ključnimi besedami: nova Sezona, Prelet in Mefisto. S katero od ponujenih, bi Uršula Cetinski, najraje začela pogovor? Namreč – o vseh štirih smo v minulih dneh v našem programu že govorili, morda o sezoni 2011/2012 še najmanj! Najprej nekaj več o nocojšnji premieri, zadnji v iztekajoči se sezoni SMG, o Mefistu Klausa Manna, ki je eden najpomembnejših predstavnikov emigrantske, protinacistične književnosti. Prevedel ga je Lado Kralj, dramaturgija je delo Žanine Mirčevske in Tomaža Toporišiča, scenograf je Branko Hojnik, kostumografinja pa Jelena Proković; Izbor glasbe je pripravil Eduard Miler, lektorica je bila Mateja Dermelj, koreografija je delo Maše Kagao Knez, luč, zvok in masko pa so prispevali Matjaž Brišar, Silvo Zupančič in Barbara Pavlin. Mefisto je najboljši primer prepletanja avtobiografskih elementov in fikcijske domišljije, uokvirjen v strašljivo dobo vznika in prvih simptomov ter potem že realnih groženj nacizma. Ta roman o Mefistu – Gründgensu, izdajalskem intelektualcu, ki prostituira svoj talent za ceno minljive slave. »Pogodba s hudičem«, ki jo v Mefistu z nacisti sklene igralec Hendrik Höfgen, je pomembna tema za vse režime in vse čase. Smo za ceno družbenega uspeha pripravljeni hoditi po truplih? Ob Dariu Vargi, igrajo še Maša Kagao Knez, Romana Šalehar, Daša Doberšek, Robert Prebil, Matija Vastl, Maruša Geymayer-Oblak, Boris Kos, Olga Grad in Ivan Rupnik. Mefisto je tudi otvoritvena predstava festivala Prelet, programske posebnosti Slovenskega mladinskega gledališča, kar je bila druga tema pogovora z Uršulo Cetinski v tokratnem Generatorju. Deset predstav, pa še Pohlep po vrhu – v desetih dneh. Od tega osem domačih predstav in dve gostujoči – Diva in v Kinu Šiška: Rose is a Rose is a Rose is a Rose. Ter Okrogla miza o glavni vrednoti sodobnega časa, vredni dramaturške obdelave, o pohlepu, namreč. Pa festivalski večeri v Klubu SMG in še marsikaj, vredno vaše in naše pozornosti od danes pa vse tja do prihodnjega petka. In že smo, tako rekoč, na začetku prihodnje gledališke sezone gledališča, ki že dolgo ni več samo oder za otroke in mladino. Vendar pri tem izvornem poslanstvu vztrajajo tudi ob nastajanju sodobnih, aktualnih repertoarjev. Ne navsezadnje tudi z vsakoletnim izborom prav za mlade, Bobri imenovanim, ki ga bodo v sezoni 2011/2012 pripravili že četrtič in katerega poslanstvo je umešeno v središče kulturno-umetnostne vzgoje v prestolnici. V novi sezoni so z Oscarja Wildea besedilom Ribič in njegova duša in v režiji Ivana Petrnelja, sicer igralca, pripravili predstavo prav za najmlajše. V tem izboru najbrž tiči tudi odgovor na vprašanje, zakaj so sezono označili s kratico SOS, ki je mednarodni znak za pomoč in ki menda v prevodu pomeni tudi »Rešite naše duše«. Ribiču sledijo še: predstava na besedilo pesnitve, ki jo je v posebno zanimivih okoliščinah napisal Ivo Svetina, z naslovom Stolp, v režiji Silvana Omerzuja, pa rekonstrukcija Razrednega sovražnika Boruta Šeparovića, njen pa dela Nickel Stuff, Bernarda-Marie Koltesa v režiji Ivice Buljana, Zgubljena čast Katharine Blum, Heinricha Boella, v režiji Matjaža Pograjca, Dantonova smrt Georga Buecnerja – v režiji Jerneja Lorencija in kot sedmo delo prihajajoče sezone še Ljubosumje /v originalu: L`Innocente/ Gabriela d`Annunzia, v režiji Diega de Bree. |
Pred tednom dni, minuli četrtek, so v Društvu slovenskih pisateljev podelili letošnji nagradi najboljše otroško ali mladinsko delo Desetnica. Ob slavnostnih govorcih Milanu Jesihu, predsedniku stanovskega društva, Tone Partljič, predsedniku žirije in Zdravko Grginič, direktorju Založbe Izolit, pokroviteljice nagrade, so bili najpomembnejši ljudje tega dne ustvarjalci desetih del, ki so se uvrstila v ožji izbor: Cvetka Bevc, Milan Dekleva, Aksinja Kermauner, Miklavž Komelj, Majda Koren, Tone Pavček, Slavko Pregl, Primož Suhodolčan, Bina Štampe Žmavc in Suzana Tratnik. Z avtorjema dveh najboljših med izvrstnimi deli – Pesmarico prvih besed pravljicami Cesar in roža, Milanom Deklevo in Bino Štampe Žmavc, smo ostrili tokratne Izostritve.
Milan Dekleva, ki nas je obiskal v studiu, je navdušil s humorno obarvano pesmarico, ki vabi k besednim igrarijam, Bina Štampe Žmavc, z njo smo se v oddaji pogovarjali prek telefona, pa z zbirko pravljic, v kateri se dotika vprašanj človeškega bivanja. Pesmarica prvih besed Milana Dekleve je izbor 13 pesmih, skozi katere otroški lirski subjekt, večinoma v podobi Lucije dokazuje, da razume več, kot mu pripisujejo odrasli. Ilustriral jo je Silvan Omerzu. Žirantje pa so v utemeljitvi svoje odločitve zapisali, da Deklevo v tej pesmarici odlikuje način, kako se poigrava z otroškimi neologizmi, ki jih imenuje novorečenke, kot temeljne figurativne elemente pa uporablja iteracije, retorična vprašanja, inverzije in eksklamacije. Sliši se kar nekam »kunštno«, tako važno zveni in zanimalo bi nas, kaj o taki utemeljitvi porečejo otroci, za katere Milan Dekleva pravi, da vse stvari v njihovem malem in mladem življenju jemljejo resno, igraje in prešerno, zlasti pa povsem iskreno.. Milan Dekleva nam je – tako za pokušino in povsem zares tudi prebral uvodno, kakor pravi – programsko – pesem. Vredno ji je prisluhniti. Velja tudi za odrasle! |
Metod Pevec, filmski režiser in scenarist, nekoč tudi igralec, je mojster raziskovanja ženske duše, kot jih poznamo iz njegovih filmov Carmen, Pod njenim oknom, Estrelita, ali pa v romanu Teža neba… Raziskovanje tega dela človeškega bivanja na prav poseben način nadaljuje tudi v dokumentarnem televizijskem filmu Aleksandrinke, ki ga bodo javnosti predstavili sredi prihodnjega meseca.
Še vedno vztraja, da – če bi pisal roman po filmu, bi se počutil kot piratska strojepiska, ki prepisuje dialoge in opisuje dogodke na platnu. Zato ali piše scenarij in naredi film ali pa se loti romana. No, pri nastajanju Aleksandrink je bilo potrebnega veliko iskanja, raziskovanja, zgodovinskega »brskanja«, organizacijskih naporov in preverjena dejstev. Film, za katerega si je Pevec sicer želel da bi bil igrani, a so mu zvezde naklonile dokumentarno formo, je nabit z zgodovino, tako filmsko kot pripovedno. Znano je, da je imel nekdanji generalni sekretar OZN Butros Butros Gali slovensko dojiljo. Malo manj pa je znano, da so se nekatere Slovenke povzpele relativno visoko v takratni egipčanski družbi. |