A propos ob 15h: Ivica Buljan ni Hrvat. Je Dalmoš s tremo pred slovenščino.

V Mestnem gledališču ljubljanskem se jim je, kot kaže, »snelo«. Po skoraj poltretjem mesecu premierskega zatišja bodo namreč od četrtka, se pravi od pojutrišnjem pa tja do nedelje, postavili kar tri premiere. Prva – Shakespearova Ukročena trmoglavka v režiji beograjske, mednarodno uveljavljene režiserke Anje Suša, bo nas sporedu na Mali sceni že v četrtek, drugi dve – ki ju režira hrvaški režiser, lanski dobitnik Nagrade Prešernovega sklada za leto 2012 Ivica Buljan pa bodo na velikem odru premierno predstavili dve prvi slovenski uprizoritvi t. i. nemškega diptiha v režiji Ivice Buljana –- že v petek – Komedijo z ženskam, Heinerja Müllerja in Black Beast ali Črno žival žalost, Anje Hilling.

Napoved slednjih dveh premier je bila, po sprva zamujeni priložnosti minuli četrtek, tik pred Dnevom slovenske kulture, 8. februarjem, da v tokratno oddajo povabimo režiserja Ivico Buljana. Začeli smo – za te nemirne čase, ko sosednji državi iščeta tisto pomembno črto na morju in na kopnem, in na katero se kultura in umetniški dosežki še najmanj ozirajo, s provokativnim vprašanjem: zakaj je ta človek Hrvat. No, skozi ognjevit pogovor, pravzaprav bolj kot ne – strastne odgovore – se izkaže, da sploh ni Hrvat. Dalmatinec je. Splitčan, ki bi ga zagrebško elitno meščanstvo najbrž sploh ne sprejelo za pozornosti vrednega režiserja, če bi Krleževo delo Gospoda Glembajevi režiral doma. Skoraj doma. V Zagrebu. Ker pa je tam gostoval z režijo, ki jo je postavil v ljubljanski Drami in z izjemnim Draminim igralskim ansamblom, so ga tudi ustrezno navdušeno sprejeli – za svojega!

Z gledališčem se je začel ukvarjati po študiju političnih ved, francoskega jezika in književnosti ter primerjalne književnosti z literarno teorijo. Z gledališčem se je srečeval tudi kot novinar, kritik in publicist, po letu 1990 pa je začel ustvarjalno sodelovati kot dramaturg v uprizoritvah v ljubljanskega mladinskega gledališča, kar moremo šteti za začetek njegovega slovenskega ustvarjalnega obdobja. A ne povsem. Pravi začetek je bila pravzaprav Prešernova Vrba menda že v šolskih klopeh… Od takrat je ta pesem del njega, njegove osebnosti. V hrvaški in slovenski različici.

O Ukročeni trmoglavki bomo pa kaj več govorili v e prihodnji oddaji A propos: ob 15. h, ko bosta naši sogovornici dramaturginja Petra Pogorevc ter režiserka in scenografka v isti osebi Anja Suša. Že zdaj naj povemo zgolj to, da prav po Shakespearovsko, se pravi v maniri gledališča 16. stoletja, v vseh vlogah, tudi ženskih, nastopajo zgolj in samo – moški.

Pogovor z Ivico Buljanom je pripravil Andrej Pengov.