A propos ob 15h: Po premieri Gorenjskega slavčka – drama ali kabaret?

Sinoči smo si v SNG Opera in balet Ljubljana ogledali, če štejemo od krstne uprizoritve 27. aprila 1872, že ali morda bolje: šele – dvanajsto, tokrat Švara-Tauferjevo postavitev Gorenjskega slavčka. Libretista sta – najbrž za vselej – Luiza Pesjak in Emanuel Züngl in tudi skladatelj ostaja Anton Foerster; Vendar sta tako glasba kot libreto v minulih 141-ih letih doživela posamezne intervencije in tokratni ustvarjalci in poustvarjalci so imeli z iskanjem izvirnih gradiv obilo težav. Pri krstni uprizoritvi je bil glasbeni vodja in dirigent skladatelj osebno, Anton Foerster, dirigent pa Josip Nolli.

Foerster je, kakor zapiše v opernem/gledališkem listu Kristijan Ukmar in pri tem opozarja na glasbena zgodovinarja Cvetka in Rijavca, »…kljub svojemu češkemu poreklu v svoja dela vtisnil mnogo slovenskih značilnosti in slovenskega duha vse svoje ustvarjalne, poustvarjalne in vodstvene sile posvetil razvoju slovenske glasbe. S Franom Gerbičem in Benjaminom Ipavcem je oblikoval vrhunsko obdobje slovenske glasbene romantike. Pri tem ni prišla do izraza le njegova nadarjenost, ampak tudi strokovno znanje, ki je bilo v tistem času izredno pomembno…«

V dneh po novinarski konferenci, to je od minulega četrtka do sinoči, smo živeli v pričakovanju temeljitega obrata v vsebinskem sporočilu tega prvega slovenskega glasbenega dela, ki velja, kakor prav tam zapiše režiser Vito Taufer, »za prvo slovensko celovečerno glasbeno dramo, lirično opereto, pozneje predelano v komično opero«, da utrjuje kar nekaj slovenskih ljudskih arhetipov do te mere, da samo postaja prav to: glasbeni in odrski arhetip.

Po sinočnji premieri pa nismo povsem prepričani, da se ta vsebinski podčrtaj, poudarek, tudi zares zgodi. Vito Taufer namreč med drugim tudi zapiše: »Ljubezen do domovine, ki se uteleša v prepoznanju Minke kot kolektivne lastnine in v simbolu, ki ga je treba iztrgati iz rok pokvarjenega svetovljana, pa nas mora opozarjati na fašistični značaj ksenofobije, matere vseh fobij. Najprisrčnejši in najbolj komični moment v igri je pravzaprav najsrhljivejši – militantnost udeležencev sodnega postopka, v katerem oglobijo in izženejo tujca. Tu se slaboumnost in skorumpiranost naše gorenjske idile razkrije do obisti. Manjkata pravzaprav samo še maša in za konec dobra stara veselica – krvava kot se spodobi …«

Vse to je mogoče tudi prepoznati, vendar samo, če prideš na predstavo pripravljen in »oborožen« tudi s tovrstnim premislekom. Dvoumnost sporočila Gorenjskega slavčka torej ostaja, vendar: kje torej je – in če sploh – drama? To je e bila ena od iztočnic za pogovor z režiserjem Vitom Tauferjem ter izvrstnim baritonistom in prepričljivim igralcem v vlogi glasbenega menežerja dobrega srca Chansonetta iz Nice.

Ob že omenjenih soustvarjalcih tokratne postavitve naj omenimo da v alternaciji z glasbenim vodjo Igorjem Švaro dirigira tudi Marko Gašperšič, da izvirno in domiselno scenografijo podpisuje Samo Lapajne, kostumografinja je Barbara Podlogar, oblikovanje maske in pričesk – Tomaž Turk, luči pa francoski gost Pascal Mérat, za koreografijo je poskrbela Sanja Nešković Peršin, dramaturginja je Tatjana Ažman, lektorica Nevenka Verstovšek, lektorica za francoski jezik /ja, tudi francosko pojejo/ Jasna Neubauer Gogala, vodja zbora je Željka Ulčnik Remic, koncertni mojster Gregor Traven, asistentka režiserja Irena Svoljšak, asistentka koreografinje Claudia Sovre, dramaturginje pa Eva Hribernik (študijsko); brez opernega zbora, baletnega ansambla in seveda orkestra SNG Opera in balet Ljubljana ne bi šlo… In še sinočnja zasedba solističnih vlog: Mirjam Kalin, Urška Breznik, Matjaž Stopinšek, Jože Vidic, Nina Dominko, Saša Čano, Andrej Debevc, Rok Bavčar in Juan Vasle; nocoj pa bodo nastopili mladi glasovi: Barbara Sorč, Irma Mihelič, Aljaž Farasin, Slavko Savinšek, Petra Vrezec, Franc Javornik, Matej Vovk, Darko Vidic, Peter Martinčič.

Za sliko, ton, režijo in post-produkcijo 17. oddaje A propos: ob 15h je poskrbel Aljaž Pengov Bitenc, pod organizacijo, scenarij, besedilo in studijsko realizacijo pa se podpisuje Andrej Pengov, ki se je tudi pogovarjal s tokratnima gostoma – režiserjem Vitom Tauferjem in z baritonistom, prvakom opere Jožetom Vidicem, letošnjim nagrajencem Prešernovega sklada.