Moderni in antični Primorci

V tokratni oddaji A propos so nam družbo delali Rafko Valenčič, ki je predstavil knjigo o sv. Herionimu, Miklavž Komelj s tekstom o Walteju Benjaminu, mlada slovenska pesnica Kristina Hočevar s svojo najnovešo zbirko, Aleš Kacjan je predstavil festival Slowind in glasbe Vinka Globokarja, Andrej Pengov pa je pred mikrofon povabil Aleša Valiča.

Ali ima vročekrven primorski oštir Alen samo privid ali v resnici brata dvojčka? Monokomedija, ki jo je po besedilu Saše Pavček režiral in jo izvaja Aleš Valič je hit slovenskih odrov, končno pa jo lahko vidite tudi v Cankarjevem domu. A čeprav se dogaja na Primorskem, tam ni bila še nikoli izvedena. Zakaj? Aleš Valič pravi, da potem verjetno nikoli ne bi bilo konca.

V ponedeljek se pričenja že deveti festival Slowind. Istoimenski pihalni kvintet, ki obstaja že sedemnajst let je festival prvič organiziral leta 1999, sestavljajo pa ga solisti orkestra Slovenske filharmonije. Ansambel se ne ukvarja samo s standardnim repertoarjem za pihalni kvintet, temveč se posveča najrazličnejši komorni glasbi, pri tem pa sodeluje z mednarodno priznanimi izvajalci. Umetniški vodja tokratnega festivala pa je dobitnik Prešernove nagrade Vinko Globokar, je povedal član zasedbe Slowind, Aleš Kacjan

Kristina Hočevar ima za sabo pesniški prvenec V pliš, Fizični rob pa je pesniška zbirka, ki govori o intimi in intimnih rečeh in je – tako kot prva – izšla pri Cankarjevi Založbi. Je zbirka ljubezenskih in erotičnih pesmi, vendar jo od siceršnje tovrstne poezije loči pesničina osredinjenost na temno plat ljubezni. V oddaji A propos je tudi prebrala dve pesmi iz zbirke Fizični rob.

Miklavž Komelj, eden vodilnih slovenskih komparativistov je – morda nekoliko nenavadno – za katalog letošnjega Grafičnega bienala prispeval besedilo z naslovom “Reproduktibilnost in njena avra”, v katerem obdeluje pojme Walterja Benjamina, kot so reproduktibilnost, avra in deavratizacija. Več o teh pojmih, svojem besedilu in o Walterju Benjaminu je povedal v pogovoru s Francijem Kaplerjem.

Sveti Hieronim (347 – 420) je eden izmed štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov. Bil je pisatelj, prevajalec, duhovni voditelj in strog asket. Najbolj znan je po svojem prevodu Svetega pisma v latinščino in po duhovnih pismih, ki jih je pisal svojim sodobnikom, tudi v tedanji Emoni. Rojen je bil v mestu Stridon, za katerega se ne ve točno, kje se je nahajalo. To je v svoji knjigo Sv. Hieronim – mož s Krasa razikoval Rafko Valenčič

Naslednja oddaja bo na sporedu prihodnji četrtek