Uredništvo

Zadnje objave

Zadnji preboj v – večnost: Franc Sever Franta

V petek, enajstega junija smo se na ljubljanskih Žalah z državniškimi častmi poslovili od junaka, upornika, partizanskega komandanta, vojaka jugoslovanske armade, pilota, ekonomista, obrtnika in malega podjetnika v takrat za kaj takega neprimernih časih, direktorja letališč v Ljubljani in Puli ter doslej edinega slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways, častnega meščana Ljubljane, predvsem pa človeka z velikim srcem in neizmernim hrepenenjem po svobodi in miru: Franca Severja Frante. V uredništvu Radia KAOS in Radia KRIČAČ smo pripravili daljši spominski zapis; Sestavili smo ga z delčki intervjuja, posnetega maja 2019, neposredno pred podelitvijo naziva častni meščan mesta Ljubljana, s skrajšanim posnetkom s slavnostne seje MS MOL, kjer mu je bil ta naziv tudi podeljen, s povzetkom žalnega govora župana Zorana Jankovića na komemorativni seji mestnega sveta in z video zapisom s pogrebnih slovesnosti na ljubljanskih Žalah. 

Mestni svet MO Ljubljana se je častnemu občanu slovenske prestolnice poklonil v četrtek, desetega junija, dan pred pogrebom na ljubljanskih Žalah; O njegovem liku, osebnosti, človeku izjemnega duha in navdiha je z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo za vse, kar je  ta velik borec, tovariš in uspešen gospodarstvenik in legendarni partizanski poveljnik storil za Ljubljano in Slovenijo, govoril župan Zoran Janković. Z življenjsko zgodbo, o kakršnih po navadi beremo le v knjigah, je uvodoma poudaril župan, nas Franta opominja, da je v odločilnih zgodovinskih trenutkih usodo naroda potrebno vzeti v svoje roke. Že precej pred legendarnim prebojem z Menine planine ob koncu II. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Podeljene Levstikove nagrade in predstavljena Igralka s svinčnikom

Prejšnji teden so pri Slovenskem gledališkem inštitutu, skupaj z Mladinsko knjigo Založbo posthumno izdali knjigo Alje Tkačev, igralke, pesnice in pedagoginje z naslovom Igralka S svinčnikom. Delo zgodovinske figure slovenskega gledališča, radia in filma je izšlo ob 30 obletnici njene smrti. Pogovor je povezovala urednica knjige Nela Malečkar. Knjigo so iz 180 dnevniških zapisov sestavili: doktor Mihael Glavan, Ksenija Kaučič. Staša Mihelčič in magister Primož Jesenko. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Cankarjevi Moderni klasiki in zbirka Najst

Letošnje leto je bilo, in vsekakor še bo, zahtevno. Razlogov je gomilo in so znani – no, mogoče ne čisto vsi. Tudi na Radiu KAOS se vračamo v – kako  že – novo normalnost – In kaj bi to pomenilo? Za knjigotržce in tiste, ki jim sledimo – verjetno pomeni pričakovanje (še nikoli se nisem tako veselila tiskovne konference, kjer bi se lahko opozorilo, naj uživamo dokler lahko – bralo drugače):

Videti je, daj je rek pršel marsikomu do živega, tudi založnikom, ki pa se seveda niso vdali. Tako je v zadnje pol leta pri Cankarjevi založbi izšlo zajetno število novih naslovov. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Bitje z rogom, ki morda prinaša okrevanje; Samorog končno v Operi.

S prislovično mero (novinarske) nejevere ali če hočete, skepse, sem se lotil Samoroga; Iz različnih srečevanj z ustvarjalci, sporočil in tudi novinarskega gradiva je razumeti, da so se na prvo odrsko uprizoritev te Šivičeve mojstrovine v glavnem slovenskem glasbenem gledališču pripravljali že dlje časa. Bila je že nekajkrat napovedovana, odpovedi in prestavitve pa je nepopustljivo povzročal Covid-19, točneje obrambni ukrepi zoper ta virus; In jutri jo bomo vendarle mogli videti in slišati. Skratka, »na prvo noto«, ne da bi slišal vsaj kak njen odzven, so se sprožala spraševanja ali bomo (znova) priče uglasbeni žalostinki, otožnosti, odrski liriki, polni trpljenja in solz. Junaki zgodbe seveda niso neobčutljivi ljudje, recimo taki, ki se jih prav nič ne dotakne. Pohlep in zavist pa sta ves čas zavita v meglice, ki se prehajajo med nami pa če to zaznamo ali ne. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Umetnost za popolno okrevanje; Fabre in Mandić v Drami: Vsa resnična lepota je okorna

Gledališča se (končno) polnijo; Počasi a vendarle; medtem ko so ansambli ustvarjali kakor se je v stisnjenih covid okvirih pač dalo, minulo soboto pa je bil zame in gotovo za večino, ki smo si v SNG Drama Ljubljana ogledali Fabrovega Nočnega pisca, praznik; V tem pogledu je ta oddaja zagotovo prispevek k trditvi, ki smo jo zapisali v letošnji s strani ministrstva za kulturo nepodprti projekt A propos, da je ustvarjanje, umetnost, izjemno cepivo, vakcina za okrevanje po pandemiji. Gledališki dogodek – z maskami in na razdalji, kakopak – je bil po dolgih skoraj osmih mesecih, vsaj zame, posebno doživetje; Občutek zanosa, vtis, da gre tokrat za več kot je (bil) teater lanske jeseni, ko sem v Mali drami videl pretresljivo Zupančičevo Novo raso, zadnjo lansko premiero s publiko v dvorani. Tudi Nočni pisec je bil z repertoarjem sezone 2020/2021 načrtovan sprva za tisti manjši oder, saj je ta igra, pa naj ji rečemo »zgolj« performans ali monodrama z Markom Mandičem, prava za tja a so se prav zaradi še vedno ne povsem sproščenih omejitev, odločili za Veliki oder. Na ta način so tudi zagotovili, da bo to izjemno predstavo, premiero in nocojšnjo ter torkovo ponovitev videlo več ljudi, kot bi jo sicer. Do jeseni je ne bodo več uprizarjali, sicer pa je bila tako ali tako namenjena tudi za spored Drama festivala, ki je zdaj že drugo leto zapored prestavljen… ja najbrž v prihodnjo pomlad. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , ,

Ujete v medmrežju je negledljiv film

Danes se zaključuje 23. Festival dokumentarnega filma. Ne vem čisto točno, kako bi teden Festivala označila, razen tega, da sem spet ostala z občutkom, da sem pogledala popolnoma premalo filmov. Ogledi doma so hudič. Tehnična služba Cankarjevega doma pa izjemna, tudi z izjemnim smislom za pristop in smislom za humor. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Festival, minuto čez polnoč: 23.FDF v Cankarjevem domu

Zakaj je vse skupaj virtualno, je po letu dni koronske pandemije odveč pojasnjevati; čeprav pri filmu ali videu ali če hočete – v svetu gibljivih slik ob vsem tem jamranju, kako je zdaj vse drugače, neživljenjsko, asocialno, hodimo po robu. To je produkcija, umetnost, kultura, ki ji je odtujenost prek neke tehnološke ločnice, katere izumitelja sta menda brata Lumière – Auguste Marie Louis Nicolas in Louis Jean, Francoza iz preloma v desetletjih med 19 in 20_stoletjem, imanentna; Odtujenosti, katerih razdalje krajšajo v njej poiskane, prikazane, razpete zgodbe in ustvarjalni formati; Tudi dokumentarec. Tudi zato bi bilo škoda, če bi nam letošnji, 23_Festival dokumentarnega filma spolzel skozi prazne kinodvorane in si ga ne bi privoščili videt iz najboljšega sedeža v svoji prvi vrsti; Ja, tudi za pogovore z avtorji in kritične presoje med občinstvom bo čas, seveda prek spleta; Za zdaj. Nekaj več kot dvajset filmov in nočni začetek ter projekcija kadar koli si jo zaželite, so bili povod za pogovor o letošnjem FDF-ju, ki je, tradicionalno razdeljen v pet tematskih sklopov, prvi je tekmovalni z vsebinskim okvirom človekovih pravic. Naš sogovornik je Simon Popek, vodja filmskega programa Cankarjevega doma in prvi programski človek, selektor, festivala. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: