Boška Šrota hišica iz kart

Spoštovani!

Ko je Boško Šrot pred tremi leti Janeza Janšo peljal žejnega čez vodo in najprej krepko pod ceno kupil Mercator, dokočno združil pijačarsko industrijo ter potem izpod Janševe kontrole izmaknil še Delo, se je zdelo, da je, sicer tesno, pa vendarle, zmagal. Do navidezne zmage se je dobesedno prerinil skozi ozko režo poštnega nabiralnika. Skorajda. Prehitel ga je namreč zlom globalnih finančnih sistemov, ki ima za posledico dejstvo, da so banke naenkrat postale zelo živčne zaradi številnih kreditov, ki so jih tako radodarno delile v preteklih letih in zdaj zahtevajo dodatne garancije.

Boško Šrot je svojo hišico iz kart skrbno sestavljal, a borzni prepih je pokazal, da je njena struktura tako zelo šibka, da bi verjetno kaj lahko ogrozila tudi njene temelje, se pravi samo laško pivovarno. Zato so zgodbice o tem, kako Pivovarna Laško in Infond holding prodajata slabo polovico Mercatorja zato, ker ju terorizira Jani Soršak, za lase privlečene in jih ne ni mogli prodajati niti na oddelku za šund literaturo.

Še bolj nespodobne so ne tako zelo prikrite grožnje, da bo Šrot Mercator prodal tujemu lastniku, če ga država ne bo kupila nazaj. Jasno, po višji ceni. Vsa stvar je tako zelo prozorna, da je avtorja teh vrstic kar sram napisati to, kar bi moralo biti jasno vsakomur. Boško Šrot je z »žegnom« vlade Janeza Janše poceni kupil Mercator, zdaj ga pa hoče drago prodati vladi Boruta Pahorja, s kupnino, ki jo ocenjujejo na približno pol milijarde evrov pa bi zelo verjetno financiral prevzem pivovarne Laško.

Pri čemer se seveda postavlja vprašanje, kako se je Boško Šrot prelevil iz tarče vojne proti tajkunom v nekoga, ki izsiljuje novo vlado. Odgovor se seveda skriva točno vmes, v menjavi oblasti. Janez Janša in njegova vlada sta v želji, da bi kontroliral največji slovenski časnik pristala na kravjo kupčijo, katere rezultat je bil, da je Boško Šrot dokončno pobasal laško pivovarno, Mercator in Delo. Čemur bi takrat lahko še rekli dober biznis za Boška Šrota in zloraba pooblastil na strani vlade.

A če je Šrot nategnil Janšo, je naravnost perfidno, da pričakuje, da bo isti trik izvedel še enkrat in tokrat navlekel Pahorja. Jeremijade o nacionalnem interesu so seveda tu samo v vlogi spuščanja megle, v njenem mešanju pa sodelujejo vsi, ki se jim zdi državni odkup polovice Mercatorja dobra ideja. Še posebej hecna je bila izjava predsednika uprave najboljšega soseda, ki je firmo, kateri načeluje, meni nič, tebi nič, uvrstil med državno infrastrukturo.

Tudi zgodbice o propadu slovenskih dobaviteljev, če bodo Mercator kupili Francozi bolj tako-tako. Če bodo francoski izdelki navkljub transportnih stroškom še vedno cenejši od slovenskih, potem je s konkurenčnostjo slovenskih dobaviteljev nekaj hudo narobe. In še – menda smo Slovenci zelo navezani na domačo proizvodnjo. Alpskega mleka, denimo, ne kupujemo zato, ker je poceni, ampak zato ker je dobro in naše. In če bodo slovenski izdelki izrinjeni iz Mercatorja pod novim lastnikom, bodo pač – naši ljudje, kot jih imenuje novi premier – šli v katero drugo trgovino, ki bo seveda takoj zavohala priložnost.

Državni nakup Mercatorja je slaba ideja še iz cele vrste drugih razlogov. Denimo: Če država kupi Mercator, se bo Mirko Tuš upravičeno vprašal, zakaj ne bi kupila tudi njegove trgovske verige? Konec koncev, zakaj država ne bi potem kupila še Merkurja Bineta Kordeža? In nenazadnje, kako bi lahko nova vlada upravičila nakazilo pol milijarde evrov človeku, ki jo je enkrat že peljal žejno čez vodo, medtem ko se nova vlada pogaja za vsak evro pri dvigu pokojnin. Če ima država po nekem čudežu petsto milijonov preveč za nakup Mercatorja, jih lahko mirne duše nameni za dvig plač in pokojnin, pa še bo kaj ostalo.

Res, manever s prodajo Mercatorja je tako zelo prozoren, da se človek vpraša, ali je Boško Šrot sploh mislil resno. Če je, potem bi nova vlada in njen premier storila najbolje, če bi ponudbo ignorirala, pustila pristojnim institucijam, da še naprej opravijo svoje delo, hkrati pa nadaljevala z ugotavljanjem, kako je Mercator dejansko pristal v rokah Boška Šrota in Pivovarne Laško, še posebej po tako nizki ceni.

Na ta način bi nova garnitura zelo elegantno končala fantomsko vojno proti tajkunom, ki jo je Janez Janša užaljeno začel potem, ko je ugotovil, da ga je Boško Šrot osmešil pred vesoljno Slovenijo, s posledicami te užaljenosti pa se mora zdaj ukvarjati pol države.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

3 thoughts on “Boška Šrota hišica iz kart

  1. Zanimiv komentar. Glede na to, da danes malokatero podjetje na svetu razpolaga z likvidnimi sredstvi v obsegu, kakršen bi bil potreben za prevzem največjega slovenskega trgovskega podjetja, se zastavlja vprašanje, kateri posojilodajalec bi bil tujcu trenutno pripravljen ponuditi denar za vstop na razvito tržišče z močno konkurenco in to pod dovolj ugodnimi pogoji, da bi se računica izšla. Tu se nekaj ne sešteje.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *