Strankam zmanjkuje časa

Spoštovani! Pred točno štirimi leti je Zoran Janković napovedal kandidaturo za ljubljanskega župana in močno premešal karte v mestni politiki, kjer so bila razmerja med akterji, predvsem na levici, sicer sila napeta, a bolj ali manj znana. Janković se takrat ni vezal na nobeno politično opcijo, predstavil program, ki je bil – za razliko od protikandidatk in protikandidatov – sila konkreten in pometel s konkurenco. Štiri leta kasneje so stvari postavljene na glavo. Janković je svojo ponovno kandidaturo napovedal že okoli novega leta in s tem vrgel rokavico političnim strankam, ki jo – s častnimi izjemami – te še niso pobrale.

Na desnici so stvari na prvi pogled enostavne. Slovenska demokratska stranka (SDS) je že marca predstavila osnutek predvolilnega programa, ki je zaenkrat edina resna alternativa razvoju, kot ga je zastavil župan Janković s svojo ekipo. O kvaliteti ali dejanskih razlikah med obema konceptoma bomo kdaj drugič, a dejstvo je, da branja željni ta hip nimajo ravno veliko izbire. No, roko na srce, tudi Jankovićev program v pisni obliki še čakamo, a vsaj slutimo lahko, da bo šlo za nadaljevanje začrtane smeri. No, v ljubljanski SDS so – resda še pod prejšnjim vodstvom – za mesec marec napovedovali tudi predstavitev županskega kandidata oziroma kandidatke. Štiri mesece kasneje ime še čakamo.

Nekoliko bolj resno so se stvari lotili v Novi Sloveniji (NSi), kjer so kandidatko Mojco Kucler Dolinar že pred časom predstavili javnosti, ta teden pa naj bi predstavili tudi programska izhodišča in – tako je bilo razumeti – kandidate za svetnike. Ko bodo v SDS po znamenitem »berite mi z ustnic« Žige Turka, ki je zavrnil kandidaturo, vendarle našli osebo, ki se bo pripravljena spustiti v dvoboj z Jankovićem, bo zgodba na desni bolj ali manj zaključena, pozornost pa se bo preselila na levi del političnega spektra. Tam je šele zanimivo.

Tudi tam namreč majhne stranke prednjačijo pri, kot se temu klinično reče, predvolilnih opravilih. No, v bistvu prednjači ena stranka. Pri DeSUS so že aprila napovedali, da bodo v župansko bitko poslali Meto Vesel Valentinčič, medtem pa Socialni demokrati, trenutno največja vladna stranka, razen parih, resnici na ljubo obrobnih, točk, svojega predvolilnega programa niso predstavili niti v obrisih. Podobne težave imajo tudi pri LDS in Zares, čeprav so slednji v splošno smer župana Jankovića namenili nekaj kritik v zvezi z mestnim brezžičnim internetom in usodo tramvaja, ki bi jih – če bi bili res dobre volje – lahko šteli za poskus približka osnutka predvolilnega programa.

Bolj ali manj očitno je, da SD, Zares in LDS cincajo med tem, ali naj bi v boj poslale lastnega kandidata, ali naj podprejo župana Jankovića. Neuradno naj bi se vsaj pri LDS bolj kot ne nagibali k drugi opciji, a to so zaenkrat zgolj nepotrjene informacije. Še največji problem imajo pri Socialnih demokratih, saj se za največjo vladno stranko enostavno spodobi, da v prestolnici nastopi s svojim kandidatom, da o tem, da med Jankovićem in vodstvom ljubljanske SD ni kake pretirane ljubezni, sploh ne govorimo. A kljub temu od te stranke še vedno ne duha ne sluha, ne o kandidatu, še manj o programu. In to kljub temu, da so prav iz te stranke prihajali eni najglasnejših očitkov o tem, kako slabo je za demokracijo v mestu, da ima Lista Zorana Jankovića večino v mestnem svetu.

Tik pred poletnimi počitnicami je politična bera v prestolnici torej dokaj pičla. Še največ so pokazale majhne stranke, kamor lahko prištejemo tudi ljubljanskega, hm, zimzelenčka Miho Jazbinška, ki bo tudi tokrat kandidat Zelenih. Župan Janković naj bi menda program in listo predstavil konec avgusta. Glede na to, da bodo volitve v začetku oktobra, se zna zgoditi, da bo strankam levice in desnice enostavno zmanjkalo časa za kakšno resno nabirko glasov.

Za nekatere zna biti to konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc