roman

Zadnje objave

Feri Lainšček iz Facebooka v roman pri Beletrini

Sinoči so v Cankarjevem domu slavnostno odprli 30. Slovenski knjižni sejem, od danes pa je prireditev odprta tudi za obiskovalce. Založbe se na sejem pripravijo tudi s knjižnimi novostmi, ki jih predstavijo v dnevih pred sejmom in založba Beletrina ni nobena izjema. Tako so pred dnevi predstavili pet novih romanov, od tega kar tri domače, prav vsi pa po besedah urednika založbe Mitje Čandra predstavljajo pomembno refleksijo današnjega časa. Ena od novosti je nov roman Polone Glavan, njen prvi po več kot desetih letih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

A propos, Človek: Iztok Ilc, prevajalec, ki nam je “dal” Murakamija

V današnjo oddajo je Franci Kapler povabil Iztoka Ilca, japonologa in prevajalca, ki je podpisal prevod Kronike ptiča navijalca Harukija Murakamija ter številna dela drugih japonskih avtorjev. O tem, zakaj si lahko velike založbe in veliki jeziki privoščijo Murakamija krajšati in kako človek sploh pride do tega, da prevaja v japonščino, je tekel pogovor. Pa tudi o glasbi, prevajalskem cehu in o tem, ali je za status japonologa nujno jesti suši. Klik. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

A propos, Človek: Maja Gal Štromar in Potaknjenci

Dopoldne so v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani predstavili tri sijajne romane – dva prevodna in enega slovenskega, ki jih je založila in izdala novomeška založba Goga, ki prav v teh dneh začenja tudi z elektronskim založništvom, ki ga je predstavil direktor Mitja Ličen. Glavna urednica založbe Jelka Ciglenečki pa je predstavila roman Mož, ki je hodil skozi stene, francoskega pisatelja Marcela Aymeja, Peščeno uro v Franciji dolga leta delujočega srbskega, pravzaprav vojvodinskega pisatelja Danila Kiša, umrl je leta 1989 in Potaknjence slovenske avtorice Maje Gal Štromar. Na predstavitvi so sodelovale tudi Agata Tomažič, prevajalka zbirke kratkih zgodb Mož, ki je hodil skozi stene, Seta Knop, prevajalka romana Peščena ura in Maja Gal Štromar, avtorica romana Potaknjenci, ki je bila ob gospe Ciglenečki tudi naša glavna gostja v oddaji A propos: Človek! V kratkih povzetkih, ki so jih v založbi pripravili o pravkar izdanih knjigah so zapisali:
– O kratkih zgodbah leta 1967 umrlega francoskega izjemnega pisatelja, scenarista in dramatika Marcela Ayméja, ki je postal klasik še pred smrtj prav z zgodbami, napisanim v času druge svetovne vojne, tudi z znamenitim Možem, ki je hodil skozi stene, v katerem je »odkril« moža Dutilleuluja, ki nenadoma spozna, da lahko hodi skozi trdne zidove, in ki si ne more pomagati, da ne bi postal neprekosljivi vlomilec. Zaradi pozabljivosti pa ga novo odkriti talent drago stane in za vekomaj ostane zagozden v kamnu. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Evald Flisar: Raje bi bil drugje

To nisem jaz Evalda Flisarja, In zmaj, ki je pojedel sonce Aksinje Kermauner ter Stric Johna Percivala Martina v prevodu Milana Dekleve, to so trije naslovi, ki so jih pri Vodnikovi založbi in založbi Sodobnost international v torek predstavili v Trubarjevi hiši literature. Flisarjev To nisem jaz je avtobiografski roman, ki zaokroža in osvetljuje avtorjevo dosedanje delo in življenje. Z ironično distanco tako do sebe kot do časa, ki smo ga prisiljeni živeti, obračunava z drugo polovico 20. stoletja, pa še s čim, je povedal v pogovoru za Radio KAOS. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Od našega posebnega poročevalca: Kako ubiti narodnega izdajalca?

Na dan, ko je Založba Mladinska knjiga predstavila njegovo Britev, sta minila natanko dva meseca in še 80 let, od dne, ko se je v obmejnem slavnem kraju Most na Soči rodil Saša Vuga. Pisatelj, dramaturg, profesor slavistike in primerjalne književnosti, kmalu po drugi vojni tudi govorec na Radiu Ljubljana in še nedavno, no kakih 21 let bo tega, tudi urednik dramske redakcije Televizije Ljubljana, kjer se je uveljavil kot pionir novih dramskih televizijskih zvrsti na Slovenskem: tv-drame, nanizanke in nadaljevanke. Triptih, za katerega, kot boste slišali, pravi da je roman, no skoraj roman, romanček – pa že…, je posvetil Edvardu Kocbeku. V spremni besedi k temu delu, sicer devetemu od njegovih romanov, ob še petih drugih knjigah in treh televizijskih dramah, je dr. Matjaž Kmecl med drugim zapisal, da je Britev …nekje čisto v intimnem ozadju uglašena z bolečo in neodjenljivo empatijo do slovenstva, še posebej primorskega, do njegove lahkoverne drobnosti… Več morate, res »se splača«, prebrati sami, vendar naj pred pogovorom, posnetim posebej za Radio KAOS, povzamem še en Kmeclov stavek: »Vuga je svoj romaneskni triptih napisal ob svoji osemdesetletnici malodane kot zaključni pripovedni kredo.« S podnaslovom, Kako ubiti narodnega izdajalca, ki je hkrati sklepni del triptiha, smo pogovor začeli in ga končali zadržano obletniško. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , ,

Lozje Kovačič, Dušan Jovanovič in Jani Virk so več kot dobra družba

Minuli petek so v Študentski založbi predstavili, paket, ki ga tvorijo štiri knjige: roman Lojzeta Kovačiča Zrele reči, Zbornik simpozija o Lojzetu Kovačiču: Življenje in delo, Dušana Jovanovića Razodetja ter Janija Virka Ljubezen v zraku. Zadnja leta pred smrtjo je bil Lojze Kovačič hišni avtor Študentske založbe s knjigama Življenje in literatura in roman Otroške stvari, ponatisnili pa so tudi njegove Prišleke in knjigo Mateje Komel Snoj Fragmenti o Prišleku, ki je neke vrste berilo; Končno pa jim je uspelo izdati tudi Zrele reči… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Na krvi ćuprija (Most na krvi)

Na krvi ćuprija se sliši skoraj kot Na Drini ćuprija… Most na Drini, roman bosanskega, takrat še jugoslovanskega nobelovca Iva Andrića, je pred tremi leti dobil zelo sodobno in morda še bolj kruto literarno pripoved, morda sodobno različico, roman Most na krvi, mladega avtorja Damirja Avdića. Nocoj bo v gledališču Glej premiera istoimenske monodrame, ki na neprizanesljiv način predstavi pripoved človeka na razpadajoči margini bosanske družbe, človeka, ki je imel preteklost, a nima prihodnosti. Avtor se pri postavitvi tega dela pojavi v (vsaj) treh vlogah: kot avtor osnovnega besedila in dramatik, kot dramaturg, kot režiser in kot ednini igralec, ki je v nenehnem dialogu s svojim oddaljenim bratom. Pri režiji mu je pomagal Marko Bulc, k realizaciji prestave pa je pripomogla kar številčna ekipa Glejevih sodelavcev. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , ,