Front@ sodobnega plesa, Mladi levi in novosti Cankarjeve
|
Po počitniškem premoru, nadaljujemo s 14. oddajo Umetnost KAOSa, s katero smo se v prvem delu tega triptiha odpravili v Mursko Soboto pogledat kako in kje se bodo odvila, odigrala, odbojevala, zlasti pa odplesala letošnja Front@ sodobnega plesa. Naša sogovornika v Generatorju sta tokrat Matjaž Farič in Brigita Perhavec. Z Izostritvami smo se tokrat podali na lov za Mladimi levi. O tem in o eni od odmevnejših predstav smo se pogovarjali z Nevenko Koprivšek, direktorico zavoda Bunker, ki je organizator festivala in vse pogosteje tudi producent mnogih umetniških dogodkov. Tri zvezke knjižne zbirke Hvalnice Cankarjeve založbe smo postavili v Spogledovanja. Predstavili nam jih bodo urednik Zdravko Duša in prvi trije avtorji: Brina Svit, Alojz Ihan in Vinko Moederndorfer.
Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj.
 |
 |
 |
|
Murska Sobota je med 24. in 27. avgustom 2011 znova postala evropsko središče plesa; Šesta Front@ sodobnega plesa je in bo še ponudila predstave umetnikov iz Velike Britanije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Generator oddaje Umetnost KAOSa smo najprej zagnali tam, v Murski Soboti, pred in v prelepi ter sodobno prenovljeni dvorani. Tam nas je pričakala gospa Brigita Perhavec, ki nam je ob predstavitvi te pomembne kulturne pridobitve med drugim povedala, da je avtor bronastega kipa pred njo, ki upodablja heroja Štefana Kovača, prekmurski rojak Miki Muster, sicer bolj znan kot avtor stripov o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku in kjer je bila nedavno tudi proslava ob obletnici pripojitve Prekmurja k matici Sloveniji.
Dvorana ima 345 sedežev in je vse od lanske pozne jeseni, ko so jo prenovljeno odprli, ob skoraj vsaki predstavi, koncertu ali kaki drugi prireditvi, povsem razprodana. Razprodan pa je bil te dni tudi naš drugi sogovornik v Generatorju. V studio Radia KAOS smo Matjaža Fariča uspeli zvabiti sredi Fronte vihre, nekega vročega večera, ki, kot boste slišali, zase pravi, da ni le organizator festivala, pač pa ostaja v prvi vrsti koreograf in režiser. Festivala Front@ brez Fariča ne bi bilo. Ne prvega ne šestega in najbrž tudi ne vseh prihodnjih… |
Mladi levi so v štirinajstih letih prerasli iz relativno prostorsko omejenega mednarodnega srečevanja, da ne rečemo, festivala,vrhunskega sodobnega plesa v desetdnevno dogajanje, ki izrazito presega izraznost plesa in postaja mednarodni festival predstav, kjer – če pustimo vrednostne ocene postrani – vendarle ostajata gib in glasba izhodiščni programski format. Eno od mnogih letošnjih prizorišč med 19. in 28. avgustom, kar 31-ih dogodkov – ali če hočete – performansov – na 46-ih prizoriščih v Ljubljani smo obiskali v ponedeljek,22. avgusta zvečer, ko je na parketu Stare Mestne elektrarne in ob povsem zasedeni gledalski tribuni v prvem delu večera nastopila južnoafriška umetnica Nelisawe Xaba s predstavama Sakhozi Says “NON” to the Venus in Plasticization.
Z Nevenko Koprivšek, direktorico Zavoda Bunker smo se v odmoru med predstavama za Izostritve 14.-e oddaje Umetnost KAOSa pogovarjali tako o tej umetnici, plesalki in koreografinji, kakor tudi o sporočilih, ki jih s svojimi nastopi oznanja svetu, pa tudi o nekaterih posebnostih letošnjih Mladih levov. |
Hvalnice so kratka besedila, zatrjuje Zdravko Duša, urednik v Cankarjevi založbi. Morda je res tako, vendar pod pogojem, da nobena ne preseže 90-ih strani gosto natisnjenega pisanja. Za prve tri bi po tem kriteriju smeli reči, da so kaj več – ali pa vsaj kaj drugega. Vendar, kot je na predstavitvi prvih treh zatrdila njegova uredniška avtoriteta je to morda zgolj eden od manj obveznih kriterijev. Avtor najbolj erotičnih strani slovenske proze Vinko Möderndorfer, sicer pravi, da način, kako se je lotil pisanja hvalnice ali hvalnic v eenem dahu, pravzaprav v enem samem odstavku, ni kaka posebna »pogruntavščina«. Pri ostrih življenjskih rezih, kakor jih v Hvalnici ločitvi opisuje Brina Svit, ne gre le za ljubezenske ločitve. Avtorica se sprašuje o razhajanju z jezikom, domom oziroma domovino, a tudi s prijateljstvom, pisanjem za časopis, z vsakdanjimi navadami. Pesnik, pisatelj in v poklicnem življenju zdravnik Alojz Ihan v svoji Hvalnici rešnjemu telesu niza presenetljive poglede na človekovo zdravje in njegovo povezanost z družbeno stvarnostjo, ki iz človeških bitij dela bolnike – od medčloveškega in političnega nasilja do potrošniškega sužnjelastništva, zapisali na zavihku knjige. |