Kako sem nekega jasnega aprilskega jutra videl 100% dekle

Kljub – še včeraj manj obetavni napovedi – se tokrat vendarle znova družimo s prekrasno, širokokrilno, vzdržljivo in mladostno ptico – Kondorjem; natančneje: z njegovima tokratnim japonskim avtorjem in slovenskim prevajalcem ter njihovim izginjajočim slonom.

Obsežna zbirka kratkih zgodb Harukija Murakamija s skupnim naslovom Slon izginja, je namreč 332 zvezek 54 letnega Kondorja, zbirke Mladinske knjige Založbe. Predstavili so jo pred osmimi dnevi, skupaj še s tremi knjigami v Trubarjevi hiši literature, v prijetnem klubskem, morda tudi čitalniškem okolju, kjer pa niso posebej mislili na – recimo tudi potrebe sodobnega novinarstva, zlasti ne elektronskih medijev. Andrej Koritnik, urednik zbirke, je poudaril, da so na 400-ih straneh te knjige objavljene zgodbe, ki so jih v 90-ih letih objavljali v Newyorkerju, Playboju, Hustlerju in podobnem časopisju. Prevajalec in avtor spremne besede Aleksander Mermal pa je povedal, da je delo, danes 61-letnega japonskega avtorja, v sedemdesetih letih tudi ustanovitelja jazzovskega bara v Tokiu, spoznal in se mu pustil prevzeti že na fakulteti.