Naslov da te kap. Kaj pa predstava…

Srečanje treh starih prijateljev, ki so v tistih letih, ko so življenje že precej zavozili, vendar upanja za prihodnost še niso povsem izgubili, je iztočnica in tudi središče odrske zgodbe z nenavadnim naslovom Pes, pizda, peder, ki nakazuje, da bi se njihovo srečanje lahko izteklo samo v hujšega jutranjega mačka. Izkaže pa se, da so njihova življenja prepletena bolj, kot bi si to morda želeli. V lokalu, ki je tako zelo izoliran od zunanjega sveta, da niti mobilni telefoni ne lovijo signala, in kjer je mračno »kot v riti od zamorca«, kakor se izrazi eden od junakov, se odvije spopad treh ljudi, treh različnih pogledov na življenje, ki jim je skupno zgolj to, da nimajo nič skupnega. Dialoški stampedo, ki je nabit s cinizmom, ironijo in zabavnimi anekdotami, in ki je zaradi vedno večjih količin alkohola vedno bolj brutalen in neusmiljen, ter izniči zadnje ostanke prijateljstva in človeškega dostojanstva, ki so ga morda še premogli, kaže, da bo edini rezultat tega dogodka.

Del te ekipe nas bo danes popoldne obiskal v studiu radia KAOS. To bo vsekakor priložnost tudi luščenje in razkrivanje ne le prijateljstev iz besedila, tudi onih pravih, odrskih in mimoodrskih. Morda nam bo uspelo kakšno modro razdreti tudi o nenavadnem, za koga tudi odbijajočem naslovu te gledališke igre. Ekipa šteje tri igralce, in igralko. Pravzaprav – kot zatrjuje režiser Primož Ekart, gre za igralsko ekipo petih, saj sebe šteje tudi mednje, kljub temu, da je on tokrat »tam, ob strani«…

Kot pravi Ekart, so se ob študiju tega dela dogajale zares same lepe stvari. Dramaturginja Eva Mahkovic pa zatrjuje, da je to delo, za razliko do mnogih sodobnih dramskih besedil, zelo gostobesedno. To je nenehen dialoški fluid, reka besed, ki zlepa ne presahne. Mašo igra torej Petra Veber Rojnik, ki se nam bo s Primožem Ekartom in Sebastianom Cavazzo verjetno pridružila na popoldanskem pogovoru v našem studiu. Igralska zasedba je, kot rečeno štiričlanska. Edina »ona« je Petra Veber Rojnik, prijatelje pa uprizarjajo Gregor Gruden ter Gašper Tič in Sebastjan Cavazza, ki sta pred 15-leti že sodelovala v MGL-ju, menda prav na otvoritveni predstavi Male scene. O igralski izkušnji in srečevanju z Gašperjem takrat in danes, nam bo najbrž kaj več povedal Sebastian Cavazza ob že napovedanem obisku v našem studiu danes nekaj po 14.uri.

Predstavo v koprodukciji z Imaginarnim je, kot že rečeno, režiral Primož Ekart, dramaturgija pa je delo Eve Mahkovic. Za likovno podobo te gledališke igre so poskrbeli: scenograf Tomaž Štrucl v imenu Estrihov in ometov, kostumografka Elena Fajt, asistentka kostumografke Mateja Velikonja in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos. Glasbo sta podpisala dva iz Silence. Za govor, ki tokrat ni zborni, je pa pogovorni, tak, ki se govori v Ljubljani in njeni okolici – pa ni ljubljanščina, je poskrbela lektorica Maja Cerar.

Fotografije, ki smo jih povzeli iz arhiva MGL so delo Petra Uhana, zapis z novinarske konference Psa, pizde in pedra pa je pripravil Andrej Pengov.