SNG Drama

Zadnje objave

November: Jezikovna primitivnost Chucka. Le, da ni Norris.

Gledališka igra November je strupena farsa o najvišji politiki. Neprizanesljivi kritik sodobne ameriške realnosti dramatik David Mamet jo je napisal leta 2008, v letu torej, ko se je bogatemu potomcu nič manj revnega očeta predsednika Georgea Herberta Walkerja Busha – sinu predsedniku Georgu Walkerju Bushu iztekel drugi mandat. Vendar bušizmi naj ne bi bili – tako kot pri filmskem scenaristu in režiserju Michaelu Mooru – povod za to besedilo – pač pa mehanizem vladanja in kontaminiranost z oblastno močjo, po ameriško, več ali manj …

Kako sta ga doživela soustvarjalca predstave, ki so jo pred desetimi dnevi premierno in sploh prvič v Sloveniji uprizorili na odru Male drame pa – v pogovoru – posebej za Radio KAOS s prevajalko in dramaturginjo ter režiserjem devete premiere te sezone v SNG Drama Ljubljana, ki je hkrati peta na odru Male drame, če v to število štejemo tudi bralni koncertni niz klasične grške in rimske dramatike Replike iz antike. Nekatera vprašanja iz pogovora z gospo Darjo Dominkuš, smo namenili tudi režiserju Matjažu Zupančiču. Pa ne zaradi iskanja skladnosti pogledov za vsako ceno… Bolj zaradi umanjkanja informacij, in morda nedovoljšnjega poznavanja materije. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Shepard je Cavazzo “rajcal” že pred časom

Lunine mene so najnovejše besedilo znamenitega ameriškega dramatika, igralca in režiserja Sama Sheparda. Stara prijatelja, ki nekega avgustovskega večera sedita na verandi, počasi srkata bourbon, globokoumno razpravljata, se spominjata svoje mladosti, vmes malo motovilita s puško in se nato spet vrneta k svojim iskrivim dialogom, čakata lunin mrk. Byron in Ames sta legendi slovenskih odrov Ivo Ban in Boris Cavazza. Slednjega Shepard že pred časom vzenimiril. Bridka, a obenem s pikrim humorjem prežeta igra je nadvse pronicljiva meditacija o starosti, o izgubljanju in tudi o (ne)zanesljivosti spomina, ki ga načenjajo zametki demence, hkrati pa tudi kaplje viskija. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Kje je pot za V Damask? Na Velikem odru Drame, vsekakor

V soboto, ko ga je znova namedlo, tako da si nisi upal v salonarjih v ljubljansko Dramo, se je že ob prihodu v preddverje čutilo nekakšno vznemirjenje, ki se pred premierami v tako profesionalnem gledališču ponavadi zadrži na oni strani vrat v zaodrje. Tokrat je bilo opazno drugače, saj so na predstavo prišli tudi tisti in taki, ki jih je mučil prehlad in bi ob vabilu na katero od drugih predstav ostali najbrž doma… Še najmanj zaradi občutkov in pričakovanj, ki jih pred javnostjo dva dni poprej odkritosrčno razkril ravnatelj Ivo Ban. Prevajalec igre Augusta Strindberga V Damask se je besedila lotil v švedskem originalu, je, kakor moremo prebrati v znova izjemno povednem in tudi za poznavalce nadvse dragocenem gledališkem listu, natisnjenem v 1.200 izvodih – le zakaj je to še vedno zgolj »list«, saj gre za knjigo, vendar! – tudi »odpotoval« v Damask. A o tem kaj več kasneje. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Feydeaujev Dindon in Berger – Škofov(i) Bumbar(ji) v Drami

V torek je bila na Velikem odru SNG Drame Ljubljana druga ponovitev komedije Georgesa Feydeaua, Bumbar ali v večpomenskemu francoskemu izvirniku – Dindon. Za radio KAOS smo si ogledali sobotno premiero, ki nas je odpeljala v brezskrbnost pozabe zoprnega vsakdanjika; Pozabili pa smo tudi na utesnjenost preveč na gosto posejanih sedežnih vrst v Draminem parterju, kjer ni prostora za kolena in ko – kljub predstavi v enem kosu, v ničemer nismo pogrešali odmora. Ampak – preden se vrnemo k vtisom, da ne zapišemo – gledališki oceni, kaj šele morda tudi kritiki, najprej nekaj izvlečkov z napovedne novinarske konference, dva dni in pol pred premiero. Mladi režiser Luka Martin Škof, za katerega režija Bumbarja je debut v glavnem slovenskem gledališču, je povedal, da so pri snovanju te predstave kar najbolj verno sledili avtorjevemu besedilu in izvrstnemu prevodu Aleša Bergerja; Nekoliko so vanj sicer posegli, ga skrajšali in ga predvsem prilagodili sodobnemu načinu in tempu življenja. Za gledalca sicer nenaporno besedilo zaradi izjemne natančnosti in prizorov od igralcev zahteva izjemen igralski vložek v polnem pomenu te besede, vključujoč, tudi spreten gib in fizični napor. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Nocoj premierno s Kuverto – v Malo dramo

Na odru Male drame bodo nocoj odpirali Kuverto ali v italijanskem izvirniku La busto. S to »parabolo o sodobni demokraciji« se bo tudi povsem zares začela Dramina gledališka sezona 2010/201. Uradno so jo sicer začeli sredi minulega tedna z neke vrste gostujočo, pravzaprav koprodukcijsko predstavo festivala Ex Ponto in Kulturnega Društva B-51, Kralj umira, Eugena Ionesca; Kuverta pa je v celoti domači, hišni izdelek, čeprav z nekaterimi gostujočimi ustvarjalci. Med njimi je zagotovo na prvem mestu tržaški režiser Marko Sosič. Odgovora na vprašanje, kdo je glavna oseba od štirih likov zmuzljivih identitet in sumljivih zamisli, nam ustvarjalci na novinarski predstavitvi tega dela niso razkrili. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Ivo Ban predstavil Dramin repertoar v prihodnji sezoni

Tako kot nogometna, se tudi gledališka sezona končuje ali pa se je že končala. Ljubljanske gledališke ekipe in njihovi trenerji pa predstavljajo postave in taktike za sezono 2010/11. Eden od takšnih »klubov« je tudi ljubljanska SNG Drama, katere ravnatelj Ivo Ban je v prihodnji sezoni napovedal dve krstni uprizoritvi in šest prvih slovenskih uprizoritev. Na velikem odru bodo sezono začeli s krstno uprozoritvijo Totenbirta, s katerim se po treh letih v Dramo vrača Mile Korun, s čimer – tako Ban – že na začetku prečko postavljajo visoko. Sledila bo prva slovenska uprizoritev Bumbarja Georgesa Feydeauja v prevodu Aleša Bergerja. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Čehov/Taufer: Platonov ali Drama brez naslova (in očeta)

Za Antona Pavloviča Čehova velja, da njegova dela nimajo glavnega junaka, oziroma da ga postavljata, na nek način samodejno izvržeta zgodba in življenje samo ter da so posamezni liki, kakor da bi se zgolj zatekli vanj, kot nekakšni azilanti. Vse se zgodi v za vsak lik posebej natančno niansiranem razpoloženju, upoštevaje kraj in čas dogajanja. Drama brez naslova, je originalnemu, prvotnemu naslovu najbližja izvedenka poimenovanja tega Čehovovega dela, v številnih različicah avtorskih priredb pa za naslov najpogosteje uporabijo kar ime po najbolj izstopajočem, za delovno rabo lahko z določeno mero nedoslednosti rečemo tudi glavnem liku – Platonovu. Srečno poročeni učitelj Platonov, se nekega poletja zaplete v kar nekaj sočasnih ljubezenskih razmerij: z mlado vdovo po generalu Vojnicevu, z lastnico propadajočega posestva ter z ženo njenega sina; iz nekakšne obupane objestnosti pa izziva in osvaja tudi druga dekleta, kar se konča s streljanjem. V bistvu gre, kot so zapisali pripravljavci te postavitve, za melodramatski, bolj donjuanovski kot hamletovski motiv nezmožnosti odločitve in dejanja odrešitve iz sveta, za izgubljenost ter odsotnost vsakršnega smisla in namena. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,