Zgodovina Rimljanov izpod slovenskega peresa

V tokratni oddaji A propos sta se Franci Kapler in Andrej Pengov pogovarjala z zares zamimivimi gosti, teme pa so se gibale od okoljevarstvenih tem, preko gledališča, do zgodovine in književnosti. Gostje pa so bili Anton Komat, Boris Cavazza, Boris Kos, Rajko Bratož in pa Dušan Šarotar.

Ekologija je tema, ki očitno prerašča ideološke, politične in druge okvire, kar pomeni, da se z njo srečuje vsak človek. Ali to pomeni, da je ekološka kriza zahodne civilizacije tolikšna, da zadeva vse. A se je vsi ne zavedamo. Eden izmed tistih, ki so se z ekološko krizo aktivno spoprijeli, je pisatelj Anton Komat. Kakšni motivi so ga pri tem vodili?

Ko slišimo besedo “prerekanja”, danes pomislimo predvsem na politko. A v tem primeru gre za komad Juliana Barnesa, ki ga je na oder male Drame postavil Boris Cavazza, ki je se je moral s tekstom močno potrdutiti in ga prirediti za oder. Cavazza je priznal, da se je ustrašil, ali bodo komad uspeli postaviti na oder, a kot kaže jim je uspelo

Mlado meso je nova produkcija Slovenskega mladinskega gledališča, ki je doživela odlične kritike, čeprav se Franci Kapler z njimi ne strinja. Kaj pa o predstavi meni igralec Boris Kos? Menda mu ni bilo lahko….

Prvi del rimske zgodovine izpod peresa Rajka Bratoža, profesorja na Filozofski fakulteti je gotovo eden izmed presežkov slovenskega založništva. Profesor Bratož ima z drugim delom še višje ambicije kot zgolj napisati univerzitetni učbenik.

Dušanu Šarotaru je, kot kaže, s knjigo Biljard v Dobraju uspel veliki met. Njegovo šesto knjigo so takoj označili za “veliko”, a velika je tudi tema. Zgodba, ki se je Šarotarju zapisala, je zgodba o holokavstu prekmusrskih Judov, ki se je Šarotarja dotaknila tudi osebno.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *