Režiser Boris Kobal: Kako dirigirati Skopuha

O šestdesetletnem Harpagonu, ki ga v Molièrovem Skupuhu v nocojšnji premieri na Velikem odru Mestnega gledališča igra Gregor Čušin, smo dan, dva nazaj, na Radiu KAOS že govorili. Pravzaprav je govoril prav on, Čušin. Andrej Pengov, ki ga je spraševal pa je ob koncu njunega pogovora obljubil tudi pogovor z režiserjem. Z režiserjem ali z dirigentom? Nekaj je o tem povedal že glavni igralec v omenjenem intervjuju, v pričujočem pogovoru pa tudi Boris Kobal.

In še beseda, dve o zgodbi: Harpagon je tako zadrt skoporitnež, da nima samo kočijaža in kuharja v eni osebi in na smrt sestradanih konj v hlevu, ampak bi se celo ob smrti svojih lastnih otrok Cléanta in Élise igrata ju Jurij Drevenšek in Ana Dolinar, zamislil, ali mu to mogoče ne prinaša tudi določenih koristi – recimo dediščino, ki sta jo otroka dobila po pokojni materi. Njegova edina misel je, kako nagrabiti, prihraniti in ohraniti, zadržati, čim več denarja. No, skoraj edina misel. Druga je namreč ta, da bi se rad oženil z mlado, revno Mariane, ki jo interpretira Tjaša Železnik. Vendar se stvar zaplete, saj se za lepim dekletom ozira tudi njegov sin. Za povrh mu tudi glede hčerine poroke ne gre vse po načrtih, zlasti pa ga ves čas skrbi ta nesrečni denar. Te zaplete je Molièr postavil v prozno obliko in jih sestavil v številne komične situacije in dialoge, vendar s srečnim koncem. K pisanju tega zgodnjega dela je tega francoskega mojstra komedije navdihovala Plavtova Aulularia ali Komedija o loncu in lik Pantaloneja iz italijanske commedie dell’arte.