Schönherrjev Hudič babji (in dva moška) na Mali sceni MGL

Samotno bivališče nekje v gozdu na Tirolskem blizu meje. V njem živita mlada ženska in njen skrivnostno bolehni mož. Na videz revna in skromna, v resnici pa premožna in zvita. Čisto navadna kontrabandarja sta; prevejana tihotapca ob meji. Tako je kraj dogajanja in dve od skupno treh ključnih oseb opredelil dramatik, sicer zdravnik po poklicu, Karl Schönherr v drami, katere naslov je Mojca Kranjc prevedela kot: »Hudič babji«.

Schönherr je na začetku dvajsetega stoletja poleg Arthurja Schnitzlerja veljal za najuspešnejšega avstrijskega dramatika, kasneje pa so bila njegova dela zatajevana, saj so ga zaradi priljubljenosti v času nacionalsocializma uvrščali v pretirano domoljubne, domovinske avtorje. Igra govori o – v planinah na meji živečem paru, ki se mu kasneje pridruži mladi in privlačni mejni stražnik, da bi se z zapeljevanjem mlade soproge dokopal do podatkov o tihotapskem bogastvu, o čemer je mejna oblast dotlej zgolj ugibala. Nevarno poigravanje z ljubeznijo in erotiko prestopi načrtovane okvire ter z nepričakovano silovitostjo spremeni usodo vseh treh. O nekaterih podrobnostih predstave Hudič babji smo pred jutrišnjo premiero poskušali zvedeti v pogovoru z režiserko Matejo Koležnik – neposredno po današnji novinarski konferenci v klubu MGL.

Gre torej za napeto ljubezensko zgodbo s pridihom kriminalke, v kateri nastopajo Gregor Čušin, kot skrivnostno bolehni mož mlade, pretkane žene, ki jo igra Viktorija Bencik in kot gostujoči igralec tudi Jurij Drevenšek, ki upodablja lik mladega in zapeljivega mejnega stražnika. Dramaturgija te drame, ki je napisana v psihološko rafiniranem poetičnem slogu, je delo Alenke Klabus Vesel, lektorica je Maja Cerar, asistent lektorice pa Martin Vrtačnik. Likovno podobo predstave so zasnovali kostumografka Ana Savić Gecan, scenograf Henrik Ahr in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik. Korepetitorka je bila Andreja Šolar. Poslušalec na novinarski konferenci, snemalec, avtor tega zapisa in sogovornik Mateje Koležnik pa je bil Andrej Pengov. S tistim vprašanjem o ljubezni in zaljubljenosti pa mu je, najbrž zaradi strasti, ki jo izžareva že predstavitev Hudiča babjega, kaj šele drama sama, asistiral dotični gospod Platiša.