Dnevi knjige, Wagnerja in Oslov

Današnji KAOS v ateljeju je bil na sporedu le dan pred Svetovnim dnevom knjige, zato je seveda prav, da se nam je v studiu pridružil človek, ki ima danes nad knjigami najboljši pregled v Sloveniji. Slavno Pregl namreč še do jeseni opravlja funkcijo predsednika Društva pisateljev Slovenije, hkrati pa je v začetku letošnjega leta postal direktor Javne agencije za knjigo. V Okularju smo skupaj s sociologom in poznavalcem Wagnerja Luko Culibergom obirali Volkswagner, fuzijo Wagnerja in skupine Laibach, v Okularju pa smo pokukali na oder MGLja, kjer se bodo v kratkem sprehajali Osli.




Je bila fuzija Wagnerja in Laibacha uspešen eksperiment ali samo drag špas, ki si ga je omislilo eno od finančnih podjetjij? Je skladatelj in dirigent Izidor Leitinger taval v temi, ko je pri Wagnerju iskal jazz ali pa je res jazz čisto vse? In nenazadnje, ali je kdo sploh opazil, da so bili poleg simfonikov na odru tudi Laibach? Na ta vprašanja nam je v Obrekovalnici, rubriki KAOSa v ateljeju, ki je bila tokrat na vrsti prva, pomagal odgovarjati sociolog in dober poznavalec Wagnerja in klasične glasbe nasploh, Luka Culiberg.




Že štirinajsto leto zapored Društvo slovenskih pisateljev organizira Slovenske dneve knjige. Med 20. in 24. aprilom se na glavnem prizorišču na Trgu francoske revolucije v Ljubljani odvija knjižni sejem z vrsto koncertov, predstavitev in kulturno zabavnim programom. Na slavnostni otvoritvi bo med drugim podeljena nagrada Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo. S posebnim otroškim programom je poskrbljeno tudi za najmlajše bralce. V času Slovenskih dnevov knjige potekajo knjižni sejmi po vsej Sloveniji, tako na primer v Mariboru, Celju, Velenju, Kopru, Novem mestu in še marsikje drugod. Jutri, 23. aprila je tudi Svetovni dan knjige, zato smo pod Steber in njegov kapitelj povabili Slavka Preglja, ki je v zaćetku leta prevzel vodenje Javne agencije za knjigo, hkrati pa bo do jeseni, ko se mu izteće mandat, opravljal tudi funkcijo predsednika Društva pisateljev Slovenije




Jutri bodo na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega nastopili s Plavotvimi Osli. Pred premiero so, kot je zapisano v zlati knjigi odrskih izročil tega in drugih pomembnejših gledališč, predstavili včeraj na novinarski konferenci. Zakaj prav Plavt, pisec, gledal iški človek, ki je živel v času, ko sta bila dramatika in gledališče še nerazdružljiva? Preden je Plavt prišel v Rim, je bil verjetno član katerega od potujočih grških gledaliških cehov. Takrat so bili prvi dramatiki tudi izvajalci svojih besedil. Poklic igralca je bil naporen. Ne samo, da je moral biti izjemen govorec – Cicero se je učil govorniških veščin pri tragiškem igralcu Ajzopu -, ampak je moral znati tudi dobro peti in biti v izjemni telesni kondiciji. Skoraj tako kot danes. Zakaj torej Plavt in zakaj prav Osli? Odgovor v rubriki Okular.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *