Zamenjave in preoblačenje, prevzemanje karakterjev, zdravljenje odštekanih in mobingiziranih, potrebnih in zapuščenih, izginjanje in pojavljanje – to vse in bržčas še kaj – so – Golobi. Nocoj premierno postavljeni na Veliki oder Mestnega gledališča ljubljanskega; prvič v Slovenji uprizarjana komedija nemškega dramatika srednje generacije Davida Gieselmanna, diplomiranca berlinske Visoke šole za umetnost ter štipendista londonskega Royal Court Theatra. Prav tam so leta 2000 krstno uprizorili njegovo komedijo Herr Kolpert, ki je bila kmalu razglašena za uspešnico in nominirana za veliko nagrado na sejmu nove dramatike v Heidelbergu. Besedilo je prevedla Urška P. Černe, avtor Gieselmann pa je, kot so zapisali v gradivu za to predstavo, pri Golobih upošteval logiko t. i. »dobro narejene igre«, saj je ohranil njene ključne elemente. Najprej predstavi vse protagoniste in njihov ključni problem – beg –, večerjo izkoristi kot zaplet, izginotje glavnega junaka je vrh, njegova vrnitev razplet, uporabljen je tudi t. i. zaviralni moment, ki se razkriva skozi taktiziranje glavnega junaka. Nadaljujte z branjem →
MGL
Zadnje objave
Z nesrečno ljubeznijo novo sezono MGL
|
S Shakespearjevo tragedijo Romeo in Julija, v prevodu Otona Župančiča in režiji Diega de Bree se nocoj na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega tudi uradno začenja gledališka sezona 2010-2011. Režiser Diego de Brea, ki je tudi scenograf in oblikovalec svetlobe, pravi, da je prepovedana ljubezen, ki še ne pozna telesnih užitkov, ljubezen dveh najstnikov iz sprtih družin pravzaprav sinonim upora zoper s pohlepom, politiko in ne-razumom prežeti svet odraslih. Ne glede na čas, kraj ali družbeno okolje. Julijo – kot gostujoča, mlada in po zagotovilih režiserja in ekipe nadvse presenetljiva igralka – upodablja Nika Rozman, Romeo je Matej Puc, Mercutio – Jure Henigman, ,Tybalta igra Jaka Lah, Bernarda Oman je Dojka, Brat Lorenzo pa Milan Štefe. Tanja Dimitrievska igra Grofico Capuletovo, njenega moža Jožef Ropoša, Boris Kerč je Paris, vlogo Zbora so naložili Lotosu Vincencu Šparovcu, Benovila pa Domnu Valiču. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Barbara Hieng Samobor, Diego De Brea, MGL, premiera, William Shakespeare
Za dan zmage: 5fantkov.si Simone Semenič
|
Sicer v zmagovito slavje odeto Ljubljano, ki je od petka do sinoči proslavljala 65-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom so v soboto zvečer na komornem odru Studia v Mestnem gledališču ljubljanskem obogatili z novo zmago. Z zadnjo premiero tega prestolnega gledališča v iztekajočo se sezoni. 5 fantkov.si Simone Semenič je vsekakor zmaga. Ne nad JLA, ki se kot kratica za Justice`s League of America že kmalu po začetku pojavi na steni in v besedišču, pač pa kot razkritje nasilja, s katerim je prežeta otroška igra. Igrarije petih fantkov, ki jih igrajo in se jih igrajo dekleta, gospodične, gospe, žene, ženske. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, 5 fantkov, Barbara Hieng Samobor, Jure Novak, MGL, premiera
Kdo je pes, kdo pizda in kdo peder
|
O predstavi Pes, pizda in peder smo danes nekaj že povedali. Andrej Pengov pa je v studio povabil režiserja predstave Primoža Ekarta in Sebastiana Cavazzo, ki igra vlogo enega od prijateljev, ki se zbirajo v lokalu, kjer je temno kot “v riti od zamorca” in kjer prijateljstva razpadajo takorekoč pri živem telesu. Če so sploh kdaj zares bila živa… Besedilo je dramski prvenec Gregorja Fona in je bilo nominirano za Grumovo nagrado na 38. Tednu slovenske drame 2008, komad pa bo premierno uprizorjen ta četrtek na Mali sceni MGL Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Mestno gledališče ljubljansko, MGL, premiera, Primož Ekart, Sebastijan Cavazza
Naslov da te kap. Kaj pa predstava…
|
Srečanje treh starih prijateljev, ki so v tistih letih, ko so življenje že precej zavozili, vendar upanja za prihodnost še niso povsem izgubili, je iztočnica in tudi središče odrske zgodbe z nenavadnim naslovom Pes, pizda, peder, ki nakazuje, da bi se njihovo srečanje lahko izteklo samo v hujšega jutranjega mačka. Izkaže pa se, da so njihova življenja prepletena bolj, kot bi si to morda želeli. V lokalu, ki je tako zelo izoliran od zunanjega sveta, da niti mobilni telefoni ne lovijo signala, in kjer je mračno »kot v riti od zamorca«, kakor se izrazi eden od junakov, se odvije spopad treh ljudi, treh različnih pogledov na življenje, ki jim je skupno zgolj to, da nimajo nič skupnega. Dialoški stampedo, ki je nabit s cinizmom, ironijo in zabavnimi anekdotami, in ki je zaradi vedno večjih količin alkohola vedno bolj brutalen in neusmiljen, ter izniči zadnje ostanke prijateljstva in človeškega dostojanstva, ki so ga morda še premogli, kaže, da bo edini rezultat tega dogodka. Del te ekipe nas bo danes popoldne obiskal v studiu radia KAOS. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Barbara Hieng Samobor, Mestno gledališče ljubljansko, MGL, Primož Ekart, Sebastijan Cavazza
Režiser Boris Kobal: Kako dirigirati Skopuha
|
O šestdesetletnem Harpagonu, ki ga v Molièrovem Skupuhu v nocojšnji premieri na Velikem odru Mestnega gledališča igra Gregor Čušin, smo dan, dva nazaj, na Radiu KAOS že govorili. Pravzaprav je govoril prav on, Čušin. Andrej Pengov, ki ga je spraševal pa je ob koncu njunega pogovora obljubil tudi pogovor z režiserjem. Z režiserjem ali z dirigentom? Nekaj je o tem povedal že glavni igralec v omenjenem intervjuju, v pričujočem pogovoru pa tudi Boris Kobal. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Boris Kobal, MGL, premiera
MGL: Denar je umazanija, je drek, gnoj
|
Skopuh Harpagon, harpo – latinsko: ropar, je eden izmed najznamenitejših Molièrovih karakterjev. Kot zadnjo predstavo gledališke sezone 2009/2010 na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bodo komedijo z naslovom, povzetim po glavnem liku, premierno uprizorili v četrtek zvečer. Menda ga je Molière, Skopuha, namreč, ob prevajanju in prestavljanju iz poezije v prozo iz antičnega originala dobesedno, tudi z vsemi dramaturškimi opombami, v celoti prepisal. Originalni vzvišeni aleksandrinski verz po njegovi sodbi namreč ni bil primeren za zaprašeno, gnilo ozračje te komedije. Vsega tega mu francosko aristokratsko meščanstvo davnega leta 1668, ko je nastal, ni štela v dobro. Nadaljujte z branjem →